- Domov
- >
- Dejavnosti
- >
- Galerija Nove univerze – Fakulteta za slovenske in mednarodne študije
- >
- Razstave
- >
- Arhiv
- >
- 11. razstava slikarskih del Milene Gregorčič: Identiteta linije
11. razstava slikarskih del Milene Gregorčič: Identiteta linije
Identiteta linije
Kraševka sem, po očetu. Tako je začela najin pogovor Milena Gregorčič, avtorica tokratne razstave v Galeriji Nove univerze. Njena trditev se mi je ob najinem srečanju takoj zasidrala v spomin in me spremljala skozi najin pogovor o historiatu razvoja avtoričinega sloga – od njenih začetkov na akademiji do današnjih del. V spomin so segle tudi linije in oblike, vedno znova, drugače, pa vendar sorodno prisotne v njenih delih.
Spomin pa ima to nenavadno lastnost, da nezavedno povezuje kar nas obdaja, definira, ustvarja. Zato je zaman poudarjati, da je ravno izvor avtorice, njene kraške korenine, tisto, kar definira njena dela. Pri tem pa nikakor ne gre za prenos realne pokrajine na likovno površino. Kot je sama izpostavila je že na akademiji iskala načine, kako preliti oblike realizma, telesnih linij, na oblike in linije abstrakcije. In vse te linije, vsi ti odtisi, večplastni, navadno večbarvni se kot žlebiči in škraplje kraškega sveta na primarno beli podlagi spajajo v govorico spominov vseh nas in vsakega posebej.
Njene kompozicije so grajene na linearni osnovi, horizontalna ali vertikalna razmejitev ploskve, ki linearnost še poudarja, jo definira v frizu, v katerem lahko iščemo vzorce kamnitih sten ali suhega rastja, s skoraj antičnim pridihom listnih in ornamentalnih struktur. Valovitost njenih ploskev je poustvarjen meander neprekinjene linije človeških življenj, ki so hodila in se spletala po trdih kamnitih tleh. Prav kamen je tista bela podstava vsemu koloritu opusa Milene Gregorčič, saj nam beli podtoni dajejo vtis apnenčaste matične podlage.
Avtorica ima grafični rokopis, likovnem izrazu značilno črno-bele izpovednosti, kjer kot nasprotje beli stoji črna. Tako so njene linije največkrat temne, črne, kot sence, kot kraške reliefne oblike, vdolbine, ki jih izoblikuje voda. In tudi voda je osnovni medij avtorice, s katerim v tehniko svojega ustvarjanja vnaša moč, a tudi mehkobo in nežnost barvnih tonov. Voda se v delih avtorice materializira s svojim vplivom na gostoto in intenzivnost barve, ima svojo nevidno moč, kot jo v nezavednem spominu igrajo naša preteklost in sedanjost. Čista voda je tudi prozorna, prosojna. In prav prosojnost materialov je naslednja značilna prvina likovnih del Milene Gregorčič in jo na tak ali drugačen način najdemo skozi njen opus. Ali je prosojnost aluzija vode ali le artikulacija tistega dela spomina, v katerem so odtisi naših identitet in izvorov pa je vprašanje, ki ga lahko išče vsak v svojem imaginativnem svetu. Z razstavo v Galeriji Nove univerze pod okriljem Fakultete za slovenske in mednarodne študije, ki se posveča preučevanju slovenoslovja – izvorov in pojavnih oblik slovenske kulture – je vprašanje nedvomno na mestu.
Doc. dr. Ines Vodopivec
O avtorici
Magistrica umetnosti Milena Gregorčič, akademska slikarka je bila rojena leta 1952 v Ljubljani. Obiskovala je ljubljansko srednjo Šolo za oblikovanje, kjer je maturirala na oddelku za grafiko. Študij je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku za slikarstvo, kjer je leta 1976 diplomirala. Podiplomski študij je nadaljevala na isti Akademiji, na specialki za grafiko pri prof. Marjanu Pogačniku in Zvestu Apolloniu, kjer je magistrirala leta 1978.
V sodobni likovni umetnosti je zapisana kot slikarka, grafičarka in oblikovalka, kar potrjujejo številne razstave, kot tudi raznovrstna oblikovanja od celostnih grafičnih podob do 29 slovenskih poštnih znamk. Za svoje delo je prejela 26 nacionalnih in mednarodnih nagrad in priznanj.
Svoja dela je predstavila na 81 samostojnih in več kot 500 skupinskih razstavah, doma in po svetu: Brno, Krakov, Celovec, Udine, Subotica, Vrbas, Tuzla, Sarajevo, Novi sad, Pančevo, Kyoto, Zrenjanin, San Giorgio, Karlovac, Zadar, Kragujevac, Zagreb, Novi Vinodolski, Bitola, Dunaj, Beograd, Arandjelovac, Nikšić, Cetinje, Reka, Trst, Wroclaw, Bradford, Seul, Pariz, Semproniano, Brescia, Nürnberg, Kunsan City, Linz, Hirošima, Maastricht, Tokyo, Varna, Praga, Giza-Kairo, Frederiksvaerk, Vilna, Cadaqués, Chiddingly, Bages, Hillerød, Olkusz, Bruselj, New York, Stockholm.
Od leta 1976 je članica Društva likovnih umetnikov Ljubljana v Zvezi društev likovnih umetnikov Slovenije. Živi in dela v Ljubljani.