- Domov
- >
- Dejavnosti
- >
- Galerija Nove univerze – Fakulteta za slovenske in mednarodne študije
- >
- Razstave
- >
- Arhiv
- >
- 12. razstava slikarskih del Alojza Konca: Digitalne motnje
12. razstava slikarskih del Alojza Konca: Digitalne motnje
Hitrost današnjega življenja nam narekuje hitro bivanje, hitre spremembe, utripajoče momente, bežen vpogled – v teme, novice, ljudi okoli nas in v nas same. In včasih nam dnevni tok življenja le komaj zaznavno nakaže obstoječo sliko, doživljajski kroki (fr. croquis), v katerem smo se znašli, pa že hiti naprej z vso silo časa, kot da se ne znamo več ustaviti in umiriti.
Alojz Konec nam s tokratno razstavo »Digitalne motnje« odstira drobec te nemirne zgodbe, ki nas potegne v begajoč digitalni časovni pas. Kot je izpostavil avtor sam, se tematika tokratne razstave veže in nadaljuje iz razstave z naslovom »Ovire«, ki je bila predstavljena v Galeriji ZDSLU v Ljubljani leta 2023. Razstava problematizira slikarski motiv objekta – tako kompaktnega kot digitalnega – ter insinuira dimenzijo časa. Avtorja momentalnost zgodbe motivira in nagovarja. Pravi, da gre za iskanje in slikanje dinamičnih karakteristik motiva v zameno za njegovo statično upodabljanje.
Ponovno smo priča ekspresivni nemirnosti, ki je značilna za Končeva platna. V njih nam podaja momentalne vtise iz lastnega življenja, ki nam jih je razkrival v različnih načinih že mnogokrat. V njih povezuje doživljajske izkušnje, svet moderne tehnologije in socialno-kulturne značilnosti sodobne družbe v skupno zgodbo, kot smo slednje lahko opazili že pred leti. Avtorjeva ustvarjalnost je nenehno na preži za novimi doživljajskimi »krokiji«. A tokratni, kljub temu, da nas barvna paleta in belina podlage ter občutek hitrosti izvedbe zavajajo v misel na akvarel (fr. aquarelle), so le odslikava vodne tehnike v olja na platnu.
Likovni jezik ostaja in raste v domeni barvnih potez na beli osnovi, pravi avtor. Belina je namreč stalnica njegovega ustvarjanja, njene prvinskosti pa avtor ne odklanja, temveč jo uporablja za svojevrsten likovni izraz. Ta igra ključno vlogo v percepciji momentalnega ustvarjanja, saj razkriva vsako potezo, vsak gib, in ne dopušča korekcij. Četudi delujejo platna abstraktno, se oko opazovalca vedno znova ujame v motiv iz katerega raste. To je gib ujet v sliko kot je čas ujet v motiv.
Doc. dr. Ines Vodopivec
O avtorju
Alojz Konec se je rodil leta 1956 v Brežicah. Po osemletki v Sevnici (lik. ped. A. Fenos) in gimnaziji v Brežicah (prof. M. Kugler) se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (profesorji: K. Meško, M. Šuštaršič, J. Bernik, J. Ciuha, Š. Planinc), kjer je diplomiral iz slikarstva leta 1983. Po sedmih letih kreiranja konfekcijskih otroških oblačil je leta 1987 postal srednješolski profesor likovne umetnosti. Ob pedagoškem delu je ves čas opravljal ateljejsko delo vse do 2020, ko je vlogi medsebojno zamenjal. Od leta 1974 samostojno in skupinsko razstavlja doma in po svetu (66 samostojnih in 393 skupinskih razstav, globalno prisoten v 63 državah). Ukvarja se s slikarstvom v olju in akvarelu, grafiko in pisanjem strokovnih umetnostnih in didaktičnih tekstov (knjiga “Zgodovina umetnosti danes”, recenziji dveh priročnikov za učitelje in učnega načrta za gimnazijski predmet likovne umetnosti 2008). Je član DLUD Društva likovnih umetnikov Dolenjske, ZDSLU Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov ter povezan z IWS Mednarodnim združenjem.