Nevladne organizacije
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
35 | 30 | 85 | 6 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Vpis v tekoči letnik.
Vsebina:
Vloga nevladnih organizacij, zlasti na področju varstva človekovih pravic je vse bolj navzoča in pomembna. Od državnih organov jih loči predvsem raven njihove individualne pobude in spontanosti. Pri svojem delovanju niso omejene le na nacionalno raven ali na posebnosti lokalne problematike, temveč je njihovo delovanje usmerjeno k celotni mednarodni skupnosti. Pri tem se povezujejo tako z vladnimi kot z mednarodnimi organizacijami, tako univerzalnimi kot regionalnimi, med drugim s Svetom Evrope in Evropsko unijo. Temu svojemu poslanstvu se morajo prilagajati, se (re)organizirati in svojemu namenu prilagoditi svoje programe.
Funkcije nevladnih organizacij se razlikujejo glede na namen njihove ustanovitve, glede na njihove finančne vire, glede na lokalne razmere, v katerih delujejo, in glede na naravo njihovega članstva. Zlasti praksa poročanja se je pokazala kot posebej učinkovita pri državah z zaprtimi sistemi. Poročila nevladnih organizacij so namreč namenjena za informacije medijem, hkrati pa so sredstva za lobiranje in za druge oblike vplivanja na nacionalne organe in druge (tudi mednarodne) organizacije.
Vsebinski poudarki pri pedagoški izvedbi programa:
1. Pojem nevladne organizacije
1.1 Nacionalne opredelitve
1.2 Mednarodne opredelitve
2. Položaj nevladnih organizacij po slovenski ureditvi
2.1 Ustava
2.1.1 Pravica do zbiranja in združevanja
2.1.2 Druge ustavne določbe, ki posredno zadevajo položaj nevladnih organizacij
2.2 Mednarodnopravni dokumenti, ki zavezujejo Slovenijo
2.3 Zakonodajna ureditev
2.3.1 Društva
2.3.2 Ustanove
3. Mednarodne oblike delovanja nevladnih organizacij
3.1 Delovanje nevladnih organizacij v okviru Evropske unije 3.1.1 Poročila Evropske unije o človekovih pravicah
3.1.2 Oblikovanje partnerstva med Evropsko unijo in nevladnimi organizacijami
3.1.3 Bela knjiga o upravljanju evropskih institucij
3.1.4 Delovanje nevladnih organizacij v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi
3.1.5 Sodelovanje z mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu
3.2 Delovanje nevladnih organizacij v okviru Organizacije združenih narodov
4. Nevladna organizacija kot oblika neformalnega varstva človekovih pravic
4.1 Področja delovanja
4.2 Določanje standardov
4.3 Obdelovanje in posredovanje informacij
4.3.1 Monitoring
4.3.1.2 Namen monitoringa
4.3.1.2.1 Lobiranje
4.3.1.2.2 Zagotavljanje pomoči
5. Nekatere pomembnejše mednarodne nevladne organizacije
5.1 Crisis Group
5.2 The International League for Human Rights
5.3 International Helsinki Federation for Human Rights
5.4 European Stability Initiative
5.5 The International Commission of Jurists
5.6 Association for the Prevention of Torture
5.7 Amnesty International
5.8 Human Rights Watch
6. Civilna družba in nevladne organizacije
6.1 Civilna družba
6.2 Razvoj civilne družbe v Sloveniji
6.3 Nevladne organizacije kot del civilne družbe
Cilji in kompetence:
Študenti bodo razvili splošne kompetence: znanje o nevladnih organizacijah na nacionalni in mednarodni ravni.
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje:
– Obveznost sodelovanja na predavanjih in vajah.
– Predstavitev v naprej predpisanih primerov, ki vpliva na končno oceno izpita.
– Neobvezni kolokvij pred izpitom, bodisi esejskega tipa ali take home, namenjen samopreverjanju znanja.
Opraviti pisni izpit, sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela.
Metode poučevanja in učenja:
Predavanja temeljijo na prikazu materije s sodobnimi računalniško podprtimi vizualnimi sredstvi.
Načini ocenjevanja:
Pisni izpit – 70%
Naloge – 30%