Postopki prekrškovnih organov
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
5 | 120 | 5 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Vpis v tekoči letnik.
Vsebina:
1. Uvod v predmet
– opredelitev pojma prekrškov, prekrškovnega prava ter razlikovanje vrst postopkov prekrškovnih organov
2. Temelji materialnega prekrškovnega prava
– opredelitev prekrškov in materialnopravni
– instituti prekrškovnega prava
– temeljna načela prekrškovnega prava
3. Prekrškovni organi
– prekrškovni organi: upravni in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o prekrških;
– uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku;
– pristojnost in pooblastilo za postopek;
– pooblaščena uradna oseba organa, ki vodi prekrškovni postopek in odloča;
– pogoj biti pooblaščena uradna.
4. Hitri prekrškovni postopek
Začetek postopka o prekršku:
a) po uradni dolžnosti;
b) na predlog
– Vsebina predloga;
– vložitev predloga
– zbiranje obvestil in dokazov o prekršku;
– odločitev prekrškovnega organa, da ne bo izdal odločbe oziroma vložil obdolžilnega predloga;
– odločitev prekrškovnega organa;
– odločba prekrškovnega organa o prekršku in o sankciji;
– pomote v pisavi ali v številkah ali druge očitne pomote;
– stroški postopka.
– pisna odločba;
– formalne sestavine pisne odločbe;
– plačilni nalog takoj na mestu prekrška, kot posledica osebnega zaznavanja prekrška po prekrškovnem organu;
– smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku v hitrem postopku glede pristojnosti, zastopanja, jezika v postopku, vlog, vabil, zapisnikov, odločb, pregledovanja in prepisovanja spisov, rokov in narokov, vročanja in izločitve uradnih oseb.
Pravna sredstva zoper odločbo o prekršku:
– zahteva za sodno varstvo zoper odločbo;
– pravni učinek vložene zahteve na izdano odločbo;
– razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo;
a) kršitev materialnega prava;
b) kršitev pravil postopka;
c) zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje;
d) zaradi izrečenih sankcij, odvzema premoženjske koristi in stroškov postopka in odločitve o premoženjskopravnem zahtevku;
– odločanje prekrškovnega organa o zahtevi;
– zavrženje zahteve s sklepom;
– preizkus pravočasnosti in dovoljenosti zahteve pri sodišču;
– odločanje sodišča;
– odločba sodišča;
Pravica do pritožbe:
– zoper sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavržena in zoper sodbo, s katero je bila na podlagi dopolnjenega dokaznega postopka odločba prekrškovnega organa spremenjena v škodo storilca;
5. Vloga prekrškovnih organov v rednem sodnem postopku
– vložitev obdolžilnega predloga
– sodelovanje v rednem sodnem postopku
6. Odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa
– vloga prekrškovnih organov pri uporabi navednega pravnega sredstva
7. Zahteva za varstvo zakonitosti
– opredelitev, možnosti vložitve
8. Izvršitev odločbe o prekršku
– pravnomočnost in izvršljivost odločbe oziroma plačilnega naloga prekrškovnega organa;
– zavarovanje izvršitve;
– izvršitev pred pravnomočnostjo;
– postopek davčnega organa pri izvršbi;
– uporaba ZDavP v izvršilnem postopku.
Cilji in kompetence:
Pravna ureditev postopka o prekrških in prenos odločanja o prekrških od sodnikov za prekrške na prekrškovne organe in sodišča terja poglobljeno obravnavanje postopka o prekršku.
Cilj predmeta je sistematična obravnava procesnih institutov postopka o prekršku, ki ga izvajajo upravni in drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti kot prekrškovni organi.
Študentje se v okviru predmeta seznanijo z ustavnimi izhodišči vseh postopkov in posebnostmi postopka o prekrških. Zlasti pa se usposobijo za uporabo procesnega vodenja postopka in izdajo odločbe.
Splošne kompetence:
- sposobnost razumevanja temeljnih institutov javne uprave na ravni magistrskega strokovnega študija,
- poznavanje in razumevanje pravnih pojmov, pravnih pravil, pravnih načel s področja javnega prava,
- sposobnost in razvoj kritičnega mišljenja pri obravnavi temeljnih vprašanj, procesov in problemov,
- sposobnost poznavanja in izvirnega reševanja konkretnih sodnih, pravnih in drugih družbenih problemov,
- sposobnost prehoda od opisnega načina učenja do analitičnega učenja s poudarkom na samokritičnem mišljenju,
- sposobnost izboljšanja izbire in uporabe raziskovalnih metod glede na specifični problem,
- razumevanje nujnosti nevtralnega svetovnonazorskega pristopa pri reševanju problemov v javni upravi,
- izboljšanje učinkovitosti in nediskriminatornosti uporabe pridobljenega znanja,
- izboljšanje sposobnosti odločanja o temeljnih dilemah slovenske družbe v konkretnih primerih,
- vključevanje pridobljenega znanja v delovni proces in reševanje delovnih nalog,
- sposobnost iskanja utemeljenih alternativnih rešitev in njihovo uporabo pri konkretnih problemih,
- sposobnost pridobljenega znanja in veščin v prostovoljno delo,
- sposobnost interdisciplinarnega učenja in uporabe znanj iz različnih strokovnih področij,
- sposobnost predanega samostojnega dela in njegove samorefleksije,
- sposobnost skupinskega dela in odločanje ter mreženja na strokovnem področju,
- sposobnost iskanja rešitev in njihove uporabe v praksi,
- izboljšanje in razvoj govorniških
- sposobnosti v akademskem svetu in v praksi,
- razvoj sposobnosti pisanja strokovnih prispevkov na visoki strokovni ravni,
- sposobnost pravilnega citiranja v besedilu in na njegovem koncu.
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje:
– seznanitev študentov s temeljnimi pojmi prekrškovnega materialnega in procesnega prava;
– poglobljena seznanitev s hitrim prekrškovnim postopkom na prvi in drugi stopnji;
– seznanitev z vlogo prekrškovnih organov v rednem sodnem postopku,
– možnost izrednih pravnih sredstev v prekrškovnem postopku;
-študent razvije kritični pogled na vlogo prekrškovnih organov v postopku;
– zmožen je sestaviti temeljne akte v prekrškovnem postopku;
– zmožen je kritično presojati vsakokratno veljavno zakonodajo ter sodno prakso.
Metode poučevanja in učenja:
– razlaga
– razgovor/diskusija
– delo z besedilom
– preučevanje primerov
– sodna praksa
– nastopi študentov
Načini ocenjevanja:
Pisni izpit ali opravljanje naloge.