Postopki prekrškovnih organov

Vrsta predmeta

Izbirni

Študijski program in stopnja

Podiplomski, Magistrski, Javna uprava

Jezik poučevanja

slovenščina

Predavanja	Seminar	Vaje	Druge oblike študija	Samostojno delo	ECTS
5				120	5

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Vpis v tekoči letnik.

Vsebina:

1. Uvod v predmet

– opredelitev pojma prekrškov, prekrškovnega prava ter razlikovanje vrst postopkov prekrškovnih organov

2. Temelji materialnega prekrškovnega prava

– opredelitev prekrškov in materialnopravni

– instituti prekrškovnega prava

– temeljna načela prekrškovnega prava

3. Prekrškovni organi

– prekrškovni organi: upravni in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o prekrških;

– uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku;

– pristojnost in pooblastilo za postopek;

– pooblaščena uradna oseba organa, ki vodi prekrškovni postopek in odloča;

– pogoj biti pooblaščena uradna.

4. Hitri prekrškovni postopek

Začetek postopka o prekršku:

a) po uradni dolžnosti;

b) na predlog

– Vsebina predloga;

– vložitev predloga

– zbiranje obvestil in dokazov o prekršku;

– odločitev prekrškovnega organa, da ne bo izdal odločbe oziroma vložil obdolžilnega predloga;

– odločitev prekrškovnega organa;

– odločba prekrškovnega organa o prekršku in o sankciji;

– pomote v pisavi ali v številkah ali druge očitne pomote;

– stroški postopka.

– pisna odločba;

– formalne sestavine pisne odločbe;

– plačilni nalog takoj na mestu prekrška, kot posledica osebnega zaznavanja prekrška po prekrškovnem organu;

– smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku v hitrem postopku glede pristojnosti, zastopanja, jezika v postopku, vlog, vabil, zapisnikov, odločb, pregledovanja in prepisovanja spisov, rokov in narokov, vročanja in izločitve uradnih oseb.

Pravna sredstva zoper odločbo o prekršku:

– zahteva za sodno varstvo zoper odločbo;

– pravni učinek vložene zahteve na izdano odločbo;

– razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo;

a) kršitev materialnega prava;

b) kršitev pravil postopka;

c) zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje;

d) zaradi izrečenih sankcij, odvzema premoženjske koristi in stroškov postopka in odločitve o premoženjskopravnem zahtevku;

– odločanje prekrškovnega organa o zahtevi;

– zavrženje zahteve s sklepom;

– preizkus pravočasnosti in dovoljenosti zahteve pri sodišču;

– odločanje sodišča;

– odločba sodišča;

Pravica do pritožbe:

– zoper sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavržena in zoper sodbo, s katero je bila na podlagi dopolnjenega dokaznega postopka odločba prekrškovnega organa spremenjena v škodo storilca;

5. Vloga prekrškovnih organov v rednem sodnem postopku

– vložitev obdolžilnega predloga

– sodelovanje v rednem sodnem postopku

6. Odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa

– vloga prekrškovnih organov pri uporabi navednega pravnega sredstva

7. Zahteva za varstvo zakonitosti

– opredelitev, možnosti vložitve

8. Izvršitev odločbe o prekršku

– pravnomočnost in izvršljivost odločbe oziroma plačilnega naloga prekrškovnega organa;

– zavarovanje izvršitve;

– izvršitev pred pravnomočnostjo;

– postopek davčnega organa pri izvršbi;

– uporaba ZDavP v izvršilnem postopku.

Cilji in kompetence:

Pravna ureditev postopka o prekrških in prenos odločanja o prekrških od sodnikov za prekrške na prekrškovne organe in sodišča terja poglobljeno obravnavanje postopka o prekršku.

Cilj predmeta je sistematična obravnava procesnih institutov postopka o prekršku, ki ga izvajajo upravni in drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti kot prekrškovni organi.

Študentje se v okviru predmeta seznanijo z ustavnimi izhodišči vseh postopkov in posebnostmi postopka o prekrških. Zlasti pa se usposobijo za uporabo procesnega vodenja postopka in izdajo odločbe.

Splošne kompetence: 

• sposobnost razumevanja temeljnih institutov javne uprave na ravni magistrskega strokovnega študija, 
• poznavanje in razumevanje pravnih pojmov, pravnih pravil, pravnih načel s področja javnega prava, 
• sposobnost in razvoj kritičnega mišljenja pri obravnavi temeljnih vprašanj, procesov in problemov, 
• sposobnost poznavanja in izvirnega reševanja konkretnih sodnih, pravnih in drugih družbenih problemov, 
• sposobnost prehoda od opisnega načina učenja do analitičnega učenja s poudarkom na samokritičnem mišljenju, 
• sposobnost izboljšanja izbire in uporabe raziskovalnih metod glede na specifični problem, 
• razumevanje nujnosti nevtralnega svetovnonazorskega pristopa pri reševanju problemov v javni upravi, 
• izboljšanje učinkovitosti in nediskriminatornosti uporabe pridobljenega znanja, 
• izboljšanje sposobnosti odločanja o temeljnih dilemah slovenske družbe v konkretnih primerih, 
• vključevanje pridobljenega znanja v delovni proces in reševanje delovnih nalog, 
• sposobnost iskanja utemeljenih alternativnih rešitev in njihovo uporabo pri konkretnih problemih, 
• sposobnost pridobljenega znanja in veščin v prostovoljno delo, 
• sposobnost interdisciplinarnega učenja in uporabe znanj iz različnih strokovnih področij, 
• sposobnost predanega samostojnega dela in njegove samorefleksije, 
• sposobnost skupinskega dela in odločanje ter mreženja na strokovnem področju, 
• sposobnost iskanja rešitev in njihove uporabe v praksi, 
• izboljšanje in razvoj govorniških
• sposobnosti v akademskem svetu in v praksi, 
• razvoj sposobnosti pisanja strokovnih prispevkov na visoki strokovni ravni, 
• sposobnost pravilnega citiranja v besedilu in na njegovem koncu.

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

– seznanitev študentov s temeljnimi pojmi prekrškovnega materialnega in procesnega prava;

– poglobljena seznanitev s hitrim prekrškovnim postopkom na prvi in drugi stopnji;

– seznanitev z vlogo prekrškovnih organov v rednem sodnem postopku,

– možnost izrednih pravnih sredstev v prekrškovnem postopku;

-študent razvije kritični pogled na vlogo prekrškovnih organov v postopku;

– zmožen je sestaviti temeljne akte v prekrškovnem postopku;

– zmožen je kritično presojati vsakokratno veljavno zakonodajo ter sodno prakso.

Metode poučevanja in učenja:

– razlaga

– razgovor/diskusija

– delo z besedilom

– preučevanje primerov

– sodna praksa

– nastopi študentov

Načini ocenjevanja:

Pisni izpit ali opravljanje naloge.