Uslužbensko pravo
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
30 | 95 | 5 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Vpis v 2. letnik.
Vsebina:
Uvod
Kratka rekapitulacija temeljnih značilnosti slovenskega uslužbenskega prava (osvežitev temeljnih elementov uslužbenskega prava z dodiplomskega nivoja – uvod v pravno terminologijo uslužbenskega prava).
Razvoj pojma in statusa javnih uslužbencev skozi zgodovino. Diferenciacija na podlagi delitve dela v t.i. pred-državnem (»naravnem«) stanju; Diferenciacija vlog po prehodu v »državno stanje«; Delitev dela in prehod s personalnih razmerij na organizacijske vloge; Birokratska organizacija in neosebna (funkcionalna) razmerja v organizaciji; Max Weber; Post-absolutistična država in razvoj idej demokracije in človekovih pravic; Prehod na sodoben uslužbenski sistem; Ljudje kot najpomembnejši faktor uspeha v sodobni organizaciji; Tendence v razvoju sodobne države, javne uprave in uslužbenskega sistema; Rast števila javnih uslužbencev v sodobni državi – nujnost ali patološki pojav? Civilnopravna razmerja – delovna razmerja – uslužbenska razmerja; Zgodovina pravne regulacije uslužbenskih sistemov na teh prostorih (Kraljevina SHS, Kraljevina Jugoslavija, FLRJ, SFRJ, Republika Slovenija).
Temeljna doktrinarna vprašanja (problemi) uslužbenskega prava. Komplementarnost in subsidiarnost razmerja med splošnim delovnim pravom in uslužbenskim pravom; Sistematika ZJU in ZDR; Razlikovanje med pojmom »delodajalec« v splošnem delovnem in uslužbenskem pravu; Bistveno ožja pogodbena in razpolagalna svoboda delodajalcev v javnem sektorju; Razlike v sistemu varstva pravic v uslužbenskem pravu in splošnem delovnem pravu; Konvergenca (približevanje) pravnega statusa uradnikov in strokovno-tehničnih javnih uslužbencev; Konvergenca (približevanje) pravnega statusa javnih uslužbencev in zaposlenih v zasebnem sektorju; Splošno delovno pravo kot pravna disciplina zasebnega prava (?) in uslužbensko pravo kot pravna disciplina javnega prava; Razmerje med politiko in stroko: funkcionarji in visoki državni uradniki ter drugi javni uslužbenci; Država kot zakonodajalec in (istočasno) država kot delodajalec na področju uslužbenskega prava; Razlikovanje med t.i. sistemom zaslug (»merit system«) in sistemom plena (»spoils system«) v uslužbenskem pravu; Razlikovanje med kariernim sistemom in sistemom »delovnih mest« oz. »pozicijskim sistemom« v uslužbenskem pravu; Ostala relevantna sistemsko-doktrinarna vprašanja uslužbenskega in splošnega delovnega prava.
Podrobneje o »konvergencah« na področju uslužbenskega prava. Razlike med statusom uradnikov in statusom strokovno-tehničnih javnih uslužbencev: postopki zaposlovanja, kariera, sodno varstvo, določbe o nezdružljivosti in konfliktu interesov ter konkurenčni prepovedi, položaji, izvajanje »javnih nalog«, omejitev podeljevanja pooblastil; Podobnost (konvergenca) med položajem uradnikov in strokovno-tehničnih javnih uslužbencev: skupna načela sistema javnih uslužbencev, sklepanje pogodbe o zaposlitvi, veljavnost nekaterih določb splošne delovno-pravne zakonodaje za uradnike in strokovno-tehnične javne uslužbence, ocenjevanje dela, »horizontalno« napredovanje, »mešanje nalog«, pravica do izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, obveznost izvedbe letnega razgovora; Konvergenca med položajem strokovno-tehničnih javnih uslužbencev in zaposlenih v zasebnem sektorju; Ostala relevantna vprašanja.
Drugi pomembnejši sistemski problemi in instituti uslužbenskega prava. Novosti in implementacija novih inštitutov uslužbenskega prava na podlagi ZJU; Postopki zaposlovanja in pravna narava pogodbe o zaposlitvi javnih uslužbencev: pogodba ali odločba? Temeljne dileme postopka zaposlovanja javnih uslužbencev: »kaskadni sistem« ali možnost neposrednega javnega natečaja? Uradniški svet in zaposlovanje najvišjih kategorij uradnikov: »slovenski kompromis« razmerja med politiko in stroko? Heterogenost varstva pravic v posameznih delih javnega sektorja: obligatornost ali neobligatornost predhodne pritožbe? Učinkovitost in sistemska smiselnost obstoja pritožbenih komisij na nekaterih področjih uslužbenskega prava? Odškodninska odgovornost države na področju uslužbenskega prava: kratko o primerjalnih modelih odgovornosti države za škodo; Odgovornost države »za napake« javnih uslužbencev in odgovornost države »brez napak«; Ostala pomembnejša sistemska vprašanja (problemi) uslužbenskega prava;
Normativna razmejitev pravne regulacije: splošno delovno pravo vis-a-vis uslužbenskega prava. Ustavni temelji uslužbenskega prava; Zakonski viri uslužbenskega prava; Ostali viri uslužbenskega prava (podzakonski predpisi, kolektivne pogodbe); Študij primera: stavka v javnem sektorju; Konkretno o razmejitvi uslužbenske in splošne delovno-pravne zakonodaje: 1. kaj uslužbenska zakonodaja ne ureja in se uporablja splošna delovno-pravna zakonodaja, 2. drugačna pravna regulacija v uslužbenski in v splošni delovno-pravni zakonodaji, 3. delna ureditev določenih inštitutov v uslužbenski in splošni delovno-pravni zakonodaji; Sklepne ugotovitve in rekapitulacija razmerja med uslužbenskim in splošnim delovnim pravom; Problem »večkratne subsidiarnosti« na področju uslužbenskega prava.
Sistemski aspekti delovanja uslužbenskega sistema. Sistemska teorija in uslužbenski sistem; Personalni uslužbenski sistem kot »sistem sodelovanja med ljudmi«; Kategorije javnih uslužbencev; Položaj in vloga javnega uslužbenca v upravno-političnem procesu (razmerje med politiko in stroko, sistemska regulacija uslužbenskega sistema v sodobni državi); Karierni sistemi in sistemi delovnih mest (»pozicijski sistemi«); Kombinacija obeh sistemov v sodobni državi;
Kratko o primerjavi med uslužbenskimi sistemi v državah članicah Evropske unije. Pravo EU in uslužbenski sistemi držav članic EU; Nediskriminatornost delovnega položaja delavcev in različnih držav-članic EU; Določena delovno-pravna področja urejanja s pravili evropskega prava (direktive: delo za določen čas, varnost in zdravje pri delu, varstvo nosečnic, starševski dopust, itd.); Svoboda gibanja delavcev in možnost omejevanja zaposlovanja na delovnih mestih, kjer se izvaja javna oblast (odločbe Evropske sodišča); Uslužbenski sistemi držav članic EU: avtonomnost in heterogenost urejanja; Terminološki in konceptualni problemi; Uslužbenski sistemi držav članic EU, ki temeljijo na sistemu kariere; Uslužbenski sistemi, ki temeljijo na sistemu položajev (delovnih mest); Kombinirani uslužbenski sistemi (kombinacija sistema kariere in sistema delovnih mest); Slovenski sistem javnih uslužbencev z vidika tipičnih modelov v drugih državah-članicah EU; Ostala relevantna primerjalna vprašanja.
Cilji in kompetence:
Pričujoči predmet prispeva k razvoju naslednjih splošnih in specifičnih kompetenc študentov:
a) Splošne kompetence :
- sposobnost razumevanja temeljnih institutov javne uprave na ravni magistrskega strokovnega študija,
- poznavanje in razumevanje pravnih pojmov, pravnih pravil, pravnih načel s področja javnega prava,
- sposobnost in razvoj kritičnega mišljenja pri obravnavi temeljnih vprašanj, procesov in problemov,
- sposobnost poznavanja in izvirnega reševanja konkretnih sodnih, pravnih in drugih družbenih problemov,
- sposobnost prehoda od opisnega načina učenja do analitičnega učenja s poudarkom na samokritičnem mišljenju,
- sposobnost izboljšanja izbire in uporabe raziskovalnih metod glede na specifični problem,
- razumevanje nujnosti nevtralnega svetovnonazorskega pristopa pri reševanju problemov v javni upravi,
- izboljšanje učinkovitosti in nediskriminatornosti uporabe pridobljenega znanja,
- izboljšanje sposobnosti odločanja o temeljnih dilemah slovenske družbe v konkretnih primerih,
- vključevanje pridobljenega znanja v delovni proces in reševanje delovnih nalog,
- sposobnost iskanja utemeljenih alternativnih rešitev in njihovo uporabo pri konkretnih problemih,
- sposobnost pridobljenega znanja in veščin v prostovoljno delo,
- sposobnost interdisciplinarnega učenja in uporabe znanj iz različnih strokovnih področij,
- sposobnost predanega samostojnega dela in njegove samorefleksije,
- sposobnost skupinskega dela in odločanje ter mreženja na strokovnem področju,
- sposobnost iskanja rešitev in njihove uporabe v praksi,
- izboljšanje in razvoj govorniških sposobnosti v akademskem svetu in v praksi,
- razvoj sposobnosti pisanja strokovnih prispevkov na visoki strokovni ravni,
- sposobnost pravilnega citiranja v besedilu in na njegovem koncu.
b) Specifične kompetence:
- Študentje bodo po koncu predavanj poznali najpomembnejše pojme sistema javnih uslužbencev (javni uslužbenec, uradnik, strokovno-tehnični javni uslužbenec, kadrovski načrt, sistemizacija in organizacija, itd.), poleg tega pa bodo sposobni razumeti strukturo in način delovanja sodobnega uslužbenskega sistema v Sloveniji. Sposobni bodo razumeti razmerje subsidiarnosti med splošno ureditvijo delovno-pravnih razmerij in ureditvijo uslužbenskih razmerij (subsidiarnost med ZDR in ZJU), spoznali pa bodo tudi določene komparativne posebnosti različnih aspektov delovanja sodobnih uslužbenskih sistemov – s poznavanjem delovanja uslužbenskih sistemov v Sloveniji in v nekaterih drugih državah članicah Evropske unije. Te kompetence bodo »vstopni pogoj« za kasnejše preučevanje bolj zapletenih vprašanj na podiplomski stopnji študija.
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje:
- sistem splošnega delovnega prava in sistem uslužbenskega prava ter njuno medsebojno razmerje;
- sistem varstva pravic zaposlenih v uslužbenskem sistemu; proces približevanja (konvergence) med splošnim delovnim in uslužbenskim pravo, itd.
Metode poučevanja in učenja:
- Predavanja (vključno s Power-Point prezentacijami).
- Priprava dokumnetacijskega referata oz. seminarske naloge (neobligatorno).
- Sodelovanje študentov na vajah. Samostojno učenje študentov.
Načini ocenjevanja:
Pisni izpit. Ocenjevanje bo izvedeno na klasičen način ob upoštevanju morebitnega aktivnega prispevka študenta (dokumentacijski referat, seminar), kar se posebej upošteva kot podlaga za določitev končne ocene.