Aktualni raziskovalni projekti

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike financiranje je na podlagi javnega razpisa za so-financiranje raziskovalnih projektov za leto 2019 v financiranje izbrala naslovni projekt pod prijavo št. 300 v trajanju od 1.7. 2019 do 30.6. 2022.

Glavno raziskovalno vprašanje tega raziskovalnega projekta, kakšna je prihodnost Evropske unije in kako jo lahko uresničimo?, je tako velikega teoretičnega in praktičnega pomena. V teoretičnem smislu gre za najpomembnejši izziv, s katerim so danes soočeni raziskovalci evropske integracije. To vprašanje je umeščeno v jedro nacionalnih in nadnacionalnih političnih razprav in je zaradi tega nujno seglo tudi do državljank in državljanov EU. V bistvu gre za prvenstveno politično vprašanje EU, saj zadeva njeno vzdržnost, obstoj integracijskega procesa danes in v bodoče. Politični odgovori na politična vprašanja so vselej usmerjeni v prakso, v smeri doseganja konkretnih institucionalnih sprememb. Vendar pa je cilj političnih odgovorov lahko uspešno dosežen le, upoštevaje druge omejitve procesa družbene konstrukcije realnosti, če so ti odgovori utemeljeni s koherentnimi teorijami.

Prvi znanstveni cilj te raziskave bo zato zakopati se v in osvetliti temeljne teorije, ki trenutno podčrtujejo (politične) razprave v EU v zvezi z vprašanjem namenov in ciljev EU ter različnih modalitet njenega obstoja v prihodnosti. Drugi znanstveni cilj je izmed vseh teh teorij izbrati tisto najbolj prepričljivo v smislu njene opisne natančnosti, razlagalne prepričljivosti ter normativne privlačnosti. In slednjič, na podlagi tako izbrane teorije razviti nov ustavni dizajn EU, ki ji bo omogočil odgovoriti na najbolj pereče praktične izzive v prihodnosti, kot so: ustavni izzivi, ekonomski izzivi, izzivi varnosti in obrambe, kakor tudi etični izzivi obstoja pravičnosti znotraj EU.

Na podlagi tako opredeljenih raziskovalnih ciljev bo razvita t. i. integralna teorija prihodnosti EU. Ta bo poglobila, razvila naprej in prilagodila novim praktičnim izzivom obstoječa dognanja klasične ustavne teorije EU, ki je svoj vrh dosegla v letih do 2005. Na ta način bo področje študij EU lahko dobilo nov zagon za nove teoretične razprave, ki bodo, kot poprej, lahko imele velik vpliv ne samo v akademskih, ampak tudi političnih krogih, ter slednjič v sami praksi. Razvoj integralne ustavne teorije prihodnosti EU je tako sam po sebi izjemno ambiciozen raziskovalni načrt. Toda naši pričakovani raziskovalni rezultati se raztezajo še dlje. Najbolj izviren del projekta tiči v predpostavki, ki v nasprotju s prevladujočim pristopom zagovarja stališče, da EU zahteva ustavno obliko, s pomočjo katere bi se premaknila onkraj sedanjega hibridnega, dvoumnega sui generis značaja, ki se je izkazal kot nezmožen za mobilizacijo politične domišljije, kaj šele politične in državljanske podpore državljanov EU. Prevladujoča negativna sui generis definicija značaja EU, za katero je značilno vztrajanje, da EU ni niti država niti mednarodna organizacija, se mora umakniti pozitivni opredelitvi EU. Ta mora jasno pojasniti, kaj EU je oz. kaj naj bi postala, namesto da še naprej poudarjamo, kaj naj ne bi bila. Z drugimi besedami, tisto kar EU potrebuje v strukturnem ustavnem pomenu je ustavna oblika, struktura z identiteto, ustavni okvir, torej nova ‘strojna oprema’, na podlagi katere bi EU lahko vzdržno delovala kot ekonomska, varnostna, obrambna in politična unija. Ta strojna oprema bi, seveda, morala biti opremljena tudi s ‘programsko opremo’, ki bi zagotavljala njeno delovanje.

Zato, na kratko, je temeljni izvirni prispevek tega raziskovalnega projekta pričakovati v razvoju nove, seveda vseskozi v prenesenem smislu, strojne in programske opreme za delovanje EU, kakor tudi v vzpostavitvi pogojev za proces, ki bo privedel do njiju. Tridimenzionalno izvirno normativno stališče, ki ga zagovarja raziskovalni projekt, je zato naslednje. Prvič, EU mora začeti nov ustavni proces. Drugič, na tej osnovi se mora EU vzpostaviti kot zveza – posebna federalna ustavna oblika, ki ni ne federalna država ne konfederacija. Ta ustavna oblika bo lahko delovala le, če bo sledila normativnim smernicam pluralizma. Ali še drugače, sprožitev ustavnega procesa je akt ustanovitve. Zveza je ustavna oblika, torej strojna oprema, ki bo izšla iz ustavnega procesa. Normativni duh pluralizma pa je, tretjič, tista programska oprema, ki bo zagotovila učinkovito in, vsaj upati je tako, tudi vzdržno delovanje ter obstoj Unije.

 

 Agencija za raziskovalno dejavnost RS (1.7.2019-30.6.2022, št. JP-1790)

 Vodja projekta : izr. prof. Jernej Letnar Černič

 

Povzetek in cilji projekta

Cilj predlaganega raziskovalnega projekta je raziskati trenutno ureditev varstva človekovih pravic v gospodarstvu v slovenskem in mednarodnem pravnem redu ter kot prva raziskava izoblikovati izvirne teoretične in normative ter praktične rešitve za njuno reformo. Na področju spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu primanjkuje izvirnih pristopov k izboljšanju normativnih pravnih redov tako na domači ravni kot tudi na mednarodni ravni ter kasneje za njihovo udejanjanje v praksi. Projekt bo zato poskušal zapolniti slednjo vrzel, tako da bo odločevalcem tako na domači kot mednarodni ravni ponudil nabor holističnih orodij in vsebin za reformo domačih in mednarodnih pravnih ureditev na področju spoštovanja človekovih pravic. Odločevalci bodo lahko tako na domači in mednarodni ravni izboljšali pravno ureditev pri uresničevanju spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu in uveljavljanja njihove odgovornosti za potencialne kršitve. Podrobneje lahko cilje raziskave razdelimo na teoretične, normativne in empirično-praktične.

 

Teoretična cilja

C1. Razviti holistični teoretični in normativni model za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu z upoštevanjem vrednotno-filozofskih temeljev;

C2. Pripraviti in izoblikovati normativne rešitve za mednarodno pogodbo o spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu in za spremembe slovenske ustavne ter zakonske ureditve za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu;

 

Empirično-praktična cilja

C3. Opredeliti obseg spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu tako v globalnem kot v slovenskem kontekstu in naravo najpogostejših kršitev, kar bo služilo kot izhodišče za oblikovanje teoretičnega in normativnega modela;

C4. Izvesti pogovore z deležniki na področju spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu tako iz javne uprave, javnih zavodov, gospodarstva in civilne družbe, da bomo opredelili še različne vidike razumevanja in potreb po reformah domače in mednarodne ureditve spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu;

 

Normativna cilja

C5. Razviti in oblikovati konkretne predloge, smernice in priporočila za holistično reformo mednarodne in slovenske pravne ureditve glede spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu s ciljem zavarovanja in uresničevanja človekovih pravic, kar bo ustvarilo prostor za nove izvirne raziskave;

C6. Pripraviti smernice in priporočila za gospodarske družbe v lasti ali delni lasti slovenske države in zasebne gospodarske družbe za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, ki poslujejo zunaj slovenskih meja.

 

Program dela

Raziskovalni projekt bo izveden v obdobju treh let v okviru raziskovalnega dela raziskovalne skupine Fakultete za državne in evropske študije, Nova Univerza. Raziskovalno delo bo potekalo s študijem v knjižnicah tako v Sloveniji in če bo potrebno tudi v tujini na tujih univerzah. Študijsko raziskovanje v knjižnicah se bo dopolnjevalo z obiskom relevantnih deležnikov na terenu v okviru slovenske države in v tujini kot tudi z obiskom relevantnih konferenc in sestankov Združenih narodov in institucij Evropske unije na področju spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu. V knjižnicah bo potekala prva faza ocenjevanja relevantne literature in priprave teoretične zasnove. V prvi in drugi fazi bomo raziskali obstoječo literaturo in sodno prakso in na terenu opravili pogovore s predstavniki znanosti, gospodarstva in civilne družbe s ciljem oblikovanja predlogov za reformo slovenske in globalne ureditve za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. V tretji in četrti fazi bomo analizirali in sintetizirali zbrane podatke ter pripravili članke in predloge o najboljših praksah za deležnike iz prakse. Večina raziskovalnih ur na projektu bo namenjena raziskovanju in pisanju izvirnih znanstvenih člankov, poglavij in monografije, ki jih bomo pripravljali in pisali v drugi, tretji in četrti fazi.

 

Raziskovalci :

Izr. prof. dr. Jernej Letnar Černič
Izr. prof. dr. Matej Avbelj
Izr. prof. dr. Bojan Žalec
Doc. dr. Gorazd Justinek
Doc. dr. Vojko Strahovnik
Doc. dr. Rok Svetlič
Doc. dr. Katja Triller
Doc. dr. Katarina Vatovec

 

 

Naslov projekta: Transatlantsko sodelovanje in diaspora kot mehka moč – vloga in pomen izobražencev v Združenih državah Amerike in Kanadi

Vodja projekta: za NU, FDŠ – doc. dr. Gorazd Justinek

1. 10. 2021 do 30. 9. 2023