- Domov
- >
- Študij
- >
- Koristne informacije
- >
- Pogosta vprašanja
Pogosta vprašanja
O fakulteti
Kje ima fakulteta sedež? Ali lahko predavanja obiskujem tudi na drugih lokacijah?
Fakulteta ima sedež na v Kranju, predavanja pa lahko obiskujete tudi v študijskih centrih fakultete v Ljubljani ali v Mariboru.
Ali je Fakulteta za državne in evropske študije članica Nove univerze?
Da, Fakulteta za državne in evropske študije je v letu 2017 postala članica Nove univerze.
Ali je Fakulteta za državne in evropske študije zasebni visokošolski zavod, kaj to pomeni?
Da, Fakulteta za državne in evropske študije je zasebni visokošolski zavod, kar pomeni, da je njen ustanovitelj zasebna pravna oseba. Z izjemo razlikovanja glede ustanovitelja fakultete, med zasebnimi in javnimi visokošolskimi institucijami sicer ni drugih razlik.
Kdo so člani akademskega zbora FDŠ?
Člane akademskega zbora si lahko ogledate na tej povezavi.
Kako so znotraj fakultete organizirani študentje?
Študenti imajo na fakulteti svoje predstavništvo v organih fakultete zagotovljeno s Študentskim svetom. Med drugim Študentski svet tudi skrbi za razne študentske dogodke – ekskurzije, tekmovanja in podobno.
Kje je knjižnica in kakšen je njen urnik?
Univerzitetna knjižnica Nove univerze se nahaja v Ljubljani, na Mestnem trgu 23, odprta pa je od ponedeljka do petka od 10:00 – 18:00. Izposoja knjižničnega gradiva je možna tudi na sedežu fakultete, v Kranju.
Kdaj je odprt referat in kje je?
Referat se nahaja v prostorih fakultete, v stavbi Hranilnice Lon, Žanova ulica 3, v Kranju, kjer se lahko zglasite osebno od ponedeljka do četrtka med 8:30 in 15:30 ali v petek od 8:30 do 14:30. Uradne ure po telefonu pa so od ponedeljka do petka od 10:00 do 12:00.
Kdaj se sestaja Študijska komisija?
Študijska komisija se sestaja praviloma vsak prvi teden v mesecu, pri tem da v času poletnih počitnic (junij, julij, avgust) seje ne potekajo.
Kaj je poletna/jesenska/spomladanska šola?
Poletna (jesenska/spomladanska) šola je oblika obštudijskega izobraževanja, ki ga nudi fakulteta vsako leto svojim študentom in zunanjim interesentom, na kateri lahko prijavljeni pridobi, poglobi ali razširi svoje znanje iz določenega obravnavanega področja. Na poletni šoli poleg profesorjev akademskega zbora FDŠ sodelujejo tudi gostujoči predavatelji, priznani gosti iz drugih slovenskih ali tujih izobraževalnih ustanov. Študentje lahko z udeležbo na poletni šoli nadomestijo opravljanje enega izbirnega predmeta, saj se jim namesto tega priznajo kreditne točke.
Ali v okviru fakultete deluje Karierni center?
Da, več o Kariernem centru si oglejte na tej povezavi.
Vpis in študijski programi
Kdaj so prijavni roki za vpis na študijske programe?
Kako in kje se lahko prijavim na študijski program?
Na študijski program se je mogoče prijaviti zgolj preko portala eVŠ, kjer si tudi lahko ogledate natančnejša navodila. Če imate pri prijavi kakršnekoli težave, smo za pomoč dosegljivi na telefonski številki: 04 260 18 57 v času uradnih ur referata ali prek e-maila: referat@fds.nova-uni.si ali info@fds.nova-uni.si.
Kakšni so vpisni pogoji na posameznih študijskih programih?
Kaj lahko storim, če imam pri vpisu težave?
Če imate pri prijavi kakršnekoli težave, se lahko obrnete na Enotni kontaktni center državne uprave spletnega portala eVŠ, ki so dosegljivi na 080 2002 ali ekc@gov.si.
Lahko pa se obrnete tudi na nas, kjer smo za pomoč dosegljivi na telefonski številki: 04 260 18 57 v času uradnih ur referata ali prek e-maila referat@fds.nova-uni.si ali info@fds.nova-uni.si.
Kdaj so znani podatki o omejitvi vpisa?
Podatki o omejitvi vpisa na dodiplomske študijske programe so znani v tednu po objavi rezultatov mature.
Podatki o omejitvi vpisa na podiplomske študijske programe pa so znani v tednu po zadnjem dnevu možnosti prijave na podiplomske študijske programe.
Opravljeno imam poklicno maturo, želel pa bi se vpisati na dodiplomski univerzitetni študijski program Javna uprava. Ali je to mogoče?
Da, to je mogoče, vendar morate opraviti še peti predmet na maturi. Na opravljanje petega predmeta na maturi se prijavite na Državnem izpitnem centru – ric.si
Ali moram kot peti predmet opravljati kaj specifičnega, če se želim vpisati na enega izmed vaših študijskih programov?
Ne, edina omejitev pri izbiri petega predmeta na maturi je ta, da to ni predmet, ki ste ga že opravljali v okviru poklicne mature.
Kje lahko dobim informacije o prijavi in opravljanju izpitov iz maturitetnih predmetov?
Za več informacij si oglejte spletno stran ric.si, lahko jih tudi pokličete na telefonsko številko 01 548 46 00 v času uradnih ur, ki so od ponedeljka do petka od 8:30 do 15h ali jim pišete na e-mail naslov: info@ric.si.
Na fakulteto se želim prepisati iz druge fakultete, kateri izpiti se mi pri tem priznajo?
Priznajo se izpiti tistih predmetov, ki se vsebinsko in po obsegu prekrivajo s predmeti na izbranem študijskem programu. Uradno potrdilo o priznanih izpitih izda Študijska komisija. Za pridobitev uradnega potrdila Študijske komisije o priznanih izpitih, je potrebno predložiti kopije učnih predmetov, ki jih želite uveljavljati v priznanje, ter original ali overjeno kopijo potrdila o opravljenih izpitih.
Kakšna je razlika med rednim (koncesioniranim, brezplačnim) in izrednim (plačljivim, nekoncesioniranim) načinom študija?
Razlika med rednim in izrednim načinom študija je v tem, da se na rednem načinu študija plača zgolj vpisnino, ki znaša 100 EUR, pri izrednem načinu študija pa je potrebno plačati šolnino, ki je odvisna od smeri in stopnje študijskega programa. Aktualne cene si lahko pogledate v ceniku Fakultete .
Ne spreglejte: na redni študij se lahko vpišejo vsi: zaposleni, iskalci zaposlitve, študentje, upokojenci… Pomembno je le, da izpolnjujejo vpisne pogoje, določene s posameznim študijskim programom.
Enkrat sem že bil vpisan na fakulteto, ali se lahko zdaj brezplačno vpišem k vam?
Brezplačno se lahko vpišete pod pogojem, da se vpisujete na program, ki je koncesioniran (tj. dodiplomski univerzitetni študijski program Javna uprava ter podiplomska magistrska programa Javna uprava in Mednarodne in diplomatske študije), ter še niste koristili možnosti:
- ponavljanja letnika,
- prepisa na drugo fakulteto,
- prehoda med študijskimi programi.
Ali obstaja starostna omejitev za vpis v redni ali izredni študijski program?
Ne, starostna omejitev ne obstaja. Pri nas so dobrodošli študentje in študentke vseh starosti.
Ali se lahko vpišem na redni način študija, če sem zaposlen? Ali obstaja glede tega kakšna starostna omejitev?
Da, na redni način študija se lahko vpišete tudi, če ste zaposleni, starostna omejitev ne obstaja. Edina omejitev je, da na isti stopnji niste že pridobili izobrazbe oziroma, če ste že bili vpisani na fakulteto na isti stopnji, kot se želite vpisati, niste koristili možnosti ponavljanja letnika, prepisa na drugo fakulteto ali prehoda med študijskimi programi.
Če sem vpisan v redni študij in sem redno zaposlen, ali mi kljub temu pripadajo študentske ugodnosti?
Študentske ugodnosti redno zaposlenih so omejene, npr. nimate pravice do koriščenja bonov ali pravice do nastanitve v študentskih domovih.
Sem iz Makedonije/Srbije/Bosne in Hercegovine/Kosova/Črne gore in bi se rad vpisal na vašo fakulteto, ali se lahko vpišem na redni način študija?
Da, lahko se vpišete na redni način študija, in sicer na podlagi bilateralnih sporazumov, ki jih ima Republika Slovenija podpisane z državami bivše Jugoslavije.
Na koliko obrokov lahko plačam šolnino na izrednem študiju?
Število obrokov je odvisno od dogovora med vami in fakuleto, načeloma lahko kandidat izbira med obročnim plačilom od dva do šest obrokov.
Ali se moram priti osebno vpisat na fakulteto?
Ne, vpis poteka preko spleta. Na vpis vas povabimo po pošti.
Ali so poleg vpisnine še kakšni ”skriti” stroški?
Ne, ”skritih” stroškov ni. V vpisnino je vključena tudi članarina v knjižnici.
Ali je praksa na fakulteti obvezna pri katerem izmed študijskih programov?
Da, praksa je obvezna na študijskem programu Državne in evropske študije. Prakso si načeloma študenti dobijo priskrbijo sami in o tem mentorju predajo poročilo, če pa prakse ne morejo dobiti, jim pri tem pomaga fakulteta. Komisija za študijske zadeve lahko oprosti opravljanje prakse slušatelje, če so bili do vpisa na Fakulteto zaposleni najmanj eno leto v podjetju ali organizaciji, kjer so opravljali naloge, ki bi bile lahko priznane kot opravljena strokovna praksa.
Kdo je upravičen do pridobitve statusa kandidata s posebnimi potrebami?
Do pridobitve statusa študenta s posebnimi potrebami so v skladu s Pravilnikom o študiju na FDŠ upravičene osebe, ki:
- so slepe ali slabovidne,
- so gluhe ali naglušne,
- imajo govorno-jezikovne motnje,
- so gibalno ovirane,
- so dolgotrajno bolne,
- imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja,
- imajo čustvene in vedenjske motnje.
Kako je z zaposlitvijo po dokončanem študiju, kaj in kje lahko delam?
Diplomanti se lahko zaposlijo v številnih poklicih v javni upravi ter v institucijah Evropske unije in zasebnem sektorju, ki potrebuje dobre strokovnjake za sodelovanje z državnimi in mednarodnimi institucijami.
Študij
Ali imate študij na daljavo?
Ne, je pa omogočen ogled posnetkov predavanj na daljavo, poteka preko spletnih e-učilnic do katerega študenti članic Nove univerze dostopajo brezplačno in poslušajo predavanja. Posnetki predavanj so predvsem koristni za tiste, ki zaradi svojega nepredvidljivega urnika težje udeležujejo predavanj in si tako lahko prilagodijo urnik sebi.
Izpiti potekajo na lokaciji, v klasični obliki.
Ali so predavanja na vaši fakulteti obvezna?
Da, predavanja so obvezna, potrebno je zagotoviti 80% prisotnost na predavanjih. Možno jo je zagotoviti tudi z ogledom posnetkov preko spletne e-učilnice.
Kje se izvajajo predavanja, kdaj in kolikokrat?
Predavanja se izvajajo v vseh študijskih centrih FDŠ, in sicer v Kranju, ter v zmanjšanem obsegu v Ljubljani in v Mariboru, ob zadostnem številu vpisanih študentov. Praviloma se izvajajo od ponedeljka do petka v popoldanskem času, od dva do petkrat na teden.
V kolikšnem času moram dokončati študij?
Študij je potrebno dokončati v enem letu več, kakor traja celotni študij na posameznem študijskem programu. Na primer: dodiplomski študijski program Javna uprava traja 3 leta, dokončati ga je potrebno v 4-ih letih, saj lahko v tem času enkrat koristite možnost ponavljanja letnika ali pravico do absolventskega staža
Če študija ne zaključim v roku, kaj lahko storim?
Če vam študija ne uspe zaključiti v roku, lahko na Študijsko komisijo naslovite prošnjo za podaljšanje, pri čemer v prošnji navedete razloge, zakaj ste do podaljšanja upravičeni (npr. materinstvo/očetovstvo, dalje trajajoča bolezen,…).
Ali mi pripada status absolventa?
V skladu s Pravilnikom o študiju na FDŠ, lahko status absolventa koristi: študent, ki je vpisan v študijski program prve ali druge stopnje in ki ni uveljavil pravice do ponavljanja letnika ali pravice do spremembe študijskega programa ali študijske smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali programu.
Kako se lahko vpišem v absolventa?
Prošnjo za vpis v absolventski staž mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.
Kolikokrat lahko ponavljam letnik?
Letnik lahko na posamezni stopnji študija študent ponavlja enkrat.
Ali se lahko po opravljenem 1. ali 2. letniku dodiplomskega študija oziroma 1. letniku podiplomskega magistrskega študija prepišem v višji letnik iz izrednega na redni, koncesioniran način študija?
Da, lahko, pri čemer so mesta s številom razpisanih mest za vpis v 1. letnik študijskega programa.
Kako postaneš pavzer?
Oseba postane pavzer, ko izgubi študentski status iz kakršnegakoli razloga.
Izpiti
Kdaj so objavljeni izpitni roki?
Izpiti so objavljeni vsaj dva meseca pred izpitnim obdobjem.
Kdaj poteka izpitno obdobje?
Izpitna obdobja so objavljena v študijskem koledarju.
Prvo izpitno obdobje poteka od 16. januarja do 10. februarja, 2. izpitno obdobje poteka od 22. maja – 30. junija, 3. izpitno obdobje pa poteka od 16. avgusta do 8. septembra.
Do kdaj se lahko prijavim na izpit?
Zadnji dan za prijavo k izpitu je praviloma sedem dni pred razpisanim datumom za opravljanje izpita. V rok za prijavo se šteje tudi dan izpita.
Do kdaj se lahko od izpita odjavim?
Zadnji dan za odjavo prijave na izpit je pravilo štiri (4) dni pred razpisanim datumom za opravljanje izpita. V rok za odjavo se šteje tudi dan izpita.
Zaradi bolezni na dan izpita se ne morem udeležiti izpita. Kaj lahko storim, da se mi rok ne šteje?
Takoj po zaključku razloga za odsotnost je potrebno referatu posredovati vlogo za odjavo od izpita, skupaj s potrebnimi dokazili (zdravniško potrdilo.).
Kakšni so pogoji za razpis izrednega izpitnega roka?
Na predlog nosilca predmeta lahko Dekan določi za posamezen predmet en izredni izpitni rok za posamezen letnik študija. Pri tem upošteva možnost izvedbe izrednega izpitnega roka. Izredni izpitni rok ne sme ovirati izvedbe študijskega procesa, to je predavanj in vaj.
Kolikokrat lahko opravljam posamezen izpit?
Študent lahko pristopi k izpitu iz istega predmeta največ štirikrat v istem študijskem letu.
Študent, ki izpita prvič ni opravil uspešno, lahko izpit brezplačno ponavlja dvakrat. Četrti in peti pristop na izpit sta plačljiva skladno s cenikom Fakultete.
Študent lahko posamezen izpit opravlja skupno največ osemkrat. V primeru, da študent tudi v zadnjem možnem opravljanju ne opravi posameznega izpita, se ga izpiše iz študijskega programa, po katerem je doslej študiral.
Na kakšen način se izvajajo izpiti?
Načini preverjanja znanja so sledeči:
- ustni izpit,
- pisni izpit,
- kombinacija pisnega in ustnega izpita,
- take home izpit
V kolikšnem času mora nosilec predmeta popraviti izpit?
Če gre za posamičen izpit (pisni izpit traja eno pedagoško uro), ga je visokošolski učitelj dolžan popraviti najkasneje v osmih dneh od dneva opravljanja izpita. Če gre za skupinski izpit (pisni izpit traja od eno do tri pedagoške ure), ga je visokošolski učitelj dolžan popraviti najkasneje v 15-ih dneh od dneva opravljanja izpita.
Kaj lahko storim, če se na izpit ne morem prijaviti – računalnik mi tega ne dopušča?
V primeru okvare študentskega informacijskega sistema se lahko prijavite na izpit tako, da preko elektronske pošte pošljete v referat ”Obrazec za prijavo in evidenco izpita”.
Ali v času pavziranja lahko opravljaš izpite? Kje se na izpit prijaviš ter kdaj izpit plačaš?
Da, lahko.
Če oseba nadaljuje s študijem po prekinitvi, ki je trajala manj kot dve leti, se lahko na izpit prijavi prek maila, ki ga pošlje v referat na: referat@fds.nova-uni.si ali info@fds.nova-uni.si, pri čemer navede ime predmeta, ki ga želi opravljati, ter termin in lokacijo izpitnega roka. Referat nato izstavi račun.
Če oseba nadaljuje s študijem po prekinitvi, ki je trajala več kot dve leti, se med osebo in fakulteto sklene pogodba, na podlagi katere dobi uporabniško ime in geslo za dostop do spletnega portala VIS, kjer se lahko prijavi na izpit. Plačilo za izpite se izvede po pogodbi.
Zaključne naloge
Ali si mentorja izberem sam?
Da, mentorja si lahko izberete izmed članov akademskega zbora na fakulteti. Izjemoma je lahko mentor tuj profesor, če je gostujoči profesor na fakulteti oziroma če na fakulteti ni domačega habilitiranega visokošolskega učitelja za izbrano področje.
Ali si lahko temo zaključne naloge izberem sam ali mora biti ena izmed predlaganih tem s strani fakultete?
Temo si lahko izberete sami, v dogovoru z mentorjem.
Ali lahko zamenjam temo zaključnega dela?
Da, lahko, in sicer enkrat. Na dodiplomskih študijskih programih, prošnjo za menjavo teme obravnavata mentor in dekan, na podiplomskih študijskih programih pa o menjavi teme odloča Študijska komisija.
Ali lahko zamenjam mentorja zaključnega dela?
Da, lahko, možna je ena menjava mentorja ali somentorja. Mentorja ali somentorja zamenjate tako, da podate na Študijsko komisijo pisni predlog, naj potrdi drugega mentorja ali somentorja.
Ali lahko že napisano diplomsko nalogo razširim v magistrsko delo?
Da, lahko.
Kdaj lahko oddam diplomsko delo?
Diplomsko delo lahko študent odda, ko opravi vse izpite in seminarske naloge, predvidene s študijskim programom.
Kdaj izvem datum in uro zagovora diplomskega dela?
Referat posreduje študentu elektronsko vabilo najmanj sedem dni pred zagovorom.
Kako poteka zagovor diplomskega dela?
Zagovor diplomskega dela prične predsednik Komisije za zagovor diplomskega dela z navedbo teme, študenta in mentorja, z ugotovitvijo, da študent izpolnjuje vse pogoje za pristop k zagovoru, in s kratko predstavitvijo poteka zagovora.
Študent nato strnjeno predstavi motive za izbiro teme, osnovne probleme, ki jih obdeluje in razrešuje, uporabljene metode in najpomembnejše ugotovitve ter predloge, ki izhajajo iz obdelave teme. Študentova predstavitev diplomskega dela traja praviloma 10 minut.
Po predstavitvi predsednik komisije za zagovor in mentor postavita študentu, ki je zagovarjal diplomsko delo, skupaj od eno do tri vprašanja. Študent odgovarja na prejeta vprašanja največ 10 minut.
Kaj mora vsebovati dispozicija magistrskega dela?
Dispozicijo sestavljajo štirje deli:
– naslovna stran in kazalo dispozicije,
– opisni del dispozicije:
- a) Obrazložitev teme
- b) Problem, predmet in delovne hipoteze oziroma raziskovalna vprašanja
- c) Namen in cilji raziskovanja
- d) Ocena dosedanjih raziskovanj
- e) Metode raziskovanja
- f) Strnjeni opis predvidenih poglavij
- g) Pričakovani rezultati raziskovanja
- h) Odgovor na raziskovalna vprašanja in preveritev hipotez
- i) Pričakovani prispevek raziskovanja k znanosti oziroma stroki
- j) Uporaba rezultatov raziskovanja
– struktura dela,
– jedro uporabljene literature in viri.
Kakšen je postopek prijave dispozicije magistrskega dela?
Pred oddajo prijave teme magistrskega dela v pisni obliki mora študent posredovati dispozicijo v elektronski obliki v Referat po elektronski pošti. Več si preberite v 28. členu Pravilnika o študiju na magistrskih študijskih programih FDŠ NU.
Kdaj izvem datum in uro zagovora magistrskega dela?
Referat študenta o datumu in času zagovora praviloma pet dni pred zagovorom.
Kako poteka zagovor magistrskega dela?
Zagovor vodi predsednik Komisije za zagovor magistrskega dela.
Zagovor začne predsednik Komisije za zagovor magistrskega dela tako, da najprej predstavi študenta. V nadaljevanju pojasni študentu potek postopka zagovora in najavi temo magistrskega dela.
Študent predstavi svoje magistrsko delo v času do petnajst (15) minut. V svojem zagovoru se osredotoči na:
- obrazložitev razlogov in motivov za izbiro teme,
- obrazložitev problema in predmeta raziskovanja s predstavitvijo hipotez,
- prikaz omejevalnih dejavnikov in morebitnih težav pri raziskovanju,
- jasno in sistemsko predstavi najpomembnejše rezultate raziskovanja, spoznanja, zakonitosti, modele, teorije, spoznana dejstva, s katerimi je rešil problem in predmet raziskovanja, uresničil namen in cilje raziskovanja in dokazal postavljene hipoteze,
- prispevek magistrskega dela k znanosti in stroki,
- kdaj in kako se rezultati, predstavljeni v magistrskem delu, lahko uporabljajo.
Po prestavitvi poda poročilo o magistrskem delu mentor, nato člani Komisije za zagovor magistrskega dela zastavijo študentu po največ tri (3) pisna vprašanja.
Kako prijavim temo doktorske disertacije?
Prijavo teme doktorske disertacije odda študent v treh izvodih in obsega:
- vlogo, v kateri študent zaprosi za oceno in sprejem prijave teme doktorske disertacije z navedbo naslova predlagane doktorske disertacije, navedbo področja, na katerem bi študent želel izdelati doktorsko disertacijo s predlogom mentorja, in navedbo literature (najmanj 50 enot). Omenjena vloga se odda na obrazcu »Prijava teme doktorske disertacije«. Obrazec podpiše kandidat in predlagani mentor. V tem obrazcu lahko mentor predlaga tudi člane komisije.
- dispozicijo doktorskega dela skladno z 25. členom Pravilnika o študiju na doktorskih študijskih programih FDŠ NU.
Kaj mora vsebovati dispozicija doktorske disertacije?
Dispozicija obsega:
- naslov disertacije,
- kazalo,
- obrazložitev teme, zlasti utemeljitev področja, v katerega sodi tema, ter utemeljitev izvirnosti teme,
- problem, predmet in hipoteze raziskovanja,
- namen in cilje raziskovanja,
- oceno dosedanjih raziskovanj,
- metode raziskovanja,
- strnjen oris predvidenih poglavij,
- pričakovane rezultate raziskovanja,
- pričakovani izvirni prispevek naloge k znanosti in stroki,
- uporabo rezultatov raziskovanja,
- seznam literature in virov,
- podatke o študentu (curriculum vitae) s poudarkom na študentovem razvoju na znanstvenem področju,
- bibliografijo študenta.
Kako poteka zagovor dispozicije doktorske disertacije in kaj sledi?
Na zagovoru študent predstavi dispozicijo, mentor pa razloži svojo oceno o njeni ustreznosti. V nadaljevanju predsednik Komisije za zagovor dispozicije doktorske disertacije začne z razpravo o dispoziciji. Komisija za zagovor dispozicije doktorske disertacije izdela poročilo o ustreznosti disertacije. Na podlagi pozitivne ocene zagovora dispozicije študent pripravi končno dispozicijo in jo predloži Študijski komisiji. Ko se to potrdi, študent lahko prične z izdelavo doktorske disertacije.
Več o tem v členih od 26 – 29 Pravilnika o študiju na doktorskih študijskih programih FDŠ NU.
Kako poteka zagovor doktorske disertacije?
Zagovor doktorske disertacije je urejen v Pravilniku o študiju na doktorskih študijskih programih FDŠ NU, v členih od 42. do 46.
Erasmus+ in druga mednarodna sodelovanja
Ali obstaja kakšna starostna omejitev za udeležbo na Erasmusu+?
Ne, starostna omejitev za udeležbo na Erasmusu+ ne obstaja.
Kolikšna je štipendija pri izmenjavi v okviru programa Erasmus+?
Erasmus+ zneski za dotacije za študente in mlade diplomante so odvisni od ciljne države. Več o izračunih si lahko pogledate tule (http://www.erasmusplus.si/wp-content/uploads/2014/10/Erasmus_KA1_VS_pravila_verzija-3.1.pdf)
Kdo gre lahko na Erasmus in kakšni so pogoji?
Erasmus študentske izmenjave se lahko udeleži vsak študent, ki še ni izkoristil možnosti izmenjave na posamezni študijski stopnji, ima status aktivnega študenta in izpolnjuje morebitne druge pogoje, skladno z razpisom za mobilnost študentov.
Želim si na Erasmus+ študentsko izmenjavo, a nisem še odločen kam iti, kakšne opcije imam?
Seznam partnerskih univerz si lahko ogledate tukaj.
Ali grem lahko tudi na Erasmus+ prakso?
Da, tudi to je opcija, pri tem pa si morate institucijo, kjer bi želeli opravljati prakso, poiskati sami. Za pomoč pri iskanju svetujemo uporabo naslednjih spletnih portalov: erasmusintern.org , ieaste.si, leonet.joeplus.org.
Kakšne možnosti izmenjave še imam, poleg Erasmusa+?
FDŠ ima trenutno sklenjene sporazume s tujimi fakultetami oz. univerzami le preko Erasmusa+.
eUNIVERZA
Kako se registriram v eUniverzo?
Na euniverzo se registrirate tako, da v zgornjem desnem kotu kliknete gumb za meni (tri vodoravne črte) in kliknete na registracijo, vpišete zahtevane podatke ter počakate na mail z geslom, ki ga prejmete v najkrajšem možnem času.
Ali je ogled vsebin na eUniverzi plačljiv?
Ne, ogled vsebin ni plačljiv. Je pa ogled vsebin na voljo le študentom Nove univerze.
Ali je število ogledov vsebin na eUniverzi omejeno?
Ne, število ogledov ni omejeno.