- Domov
- >
- Študij
- >
- Koristne informacije
- >
- Pogosta vprašanja
Pogosta vprašanja
O fakulteti
Kje ima fakulteta sedež? Ali lahko predavanja obiskujem tudi na drugih lokacijah?
Fakulteta ima sedež na v Kranju (Žanova ulica 3), predavanja pa lahko ob zadostnem številu prijav obiskujete tudi v študijskem centru fakultete v Ljubljani (Mestni trg 23).
Ali je Fakulteta za državne in evropske študije članica Nove univerze?
Da, Fakulteta za državne in evropske študije je v letu 2017 postala članica Nove univerze.
Ali je Fakulteta za državne in evropske študije zasebni visokošolski zavod, kaj to pomeni?
Da, Fakulteta za državne in evropske študije je zasebni visokošolski zavod, kar pomeni, da je njen ustanovitelj zasebna pravna oseba. Z izjemo razlikovanja glede ustanovitelja fakultete, med zasebnimi in javnimi visokošolskimi institucijami sicer ni drugih razlik.
Kdo so člani akademskega zbora FDŠ?
Člane akademskega zbora si lahko ogledate na tej povezavi.
Kako so znotraj fakultete organizirani študentje?
Študenti imajo na fakulteti svoje predstavništvo v organih fakultete zagotovljeno s Študentskim svetom. Med drugim Študentski svet tudi skrbi za razne študentske dogodke – ekskurzije, tekmovanja in podobno.
Kje je knjižnica in kakšen je njen urnik?
Univerzitetna knjižnica Nove univerze se nahaja v Ljubljani, na Mestnem trgu 23, odprta pa je od ponedeljka do petka od 9:00 – 16:00. Izposoja nekaterih knjig je možna tudi v referatu fakultete v Kranju.
Kdaj je odprt referat in kje je?
Referat se nahaja v prostorih fakultete, v stavbi Hranilnice Lon, Žanova ulica 3, v Kranju, kjer se lahko zglasite osebno ali pokličete po telefonu od ponedeljka do četrtka med 8:30 in 15:30 ali v petek od 8:30 do 14:30.
Kdaj se sestaja Študijska komisija?
Študijska komisija se sestaja praviloma enkrat mesečno, pri tem da v času študijskih počitnic (julij, avgust) seje ne potekajo.
Kaj je poletna/jesenska/spomladanska šola?
Poletna (jesenska/spomladanska) šola je oblika obštudijskega izobraževanja, ki ga nudi fakulteta vsako leto svojim študentom in zunanjim interesentom, na kateri lahko prijavljeni pridobi, poglobi ali razširi svoje znanje iz določenega obravnavanega področja. Na poletni šoli poleg profesorjev akademskega zbora FDŠ sodelujejo tudi gostujoči predavatelji, priznani gosti iz drugih slovenskih ali tujih izobraževalnih ustanov. Študentje lahko z udeležbo na poletni šoli nadomestijo opravljanje enega izbirnega predmeta, saj se jim namesto tega priznajo kreditne točke.
Ali v okviru fakultete deluje Karierni center?
Da, več o Kariernem centru si oglejte na tej povezavi.
Vpis in študijski programi
Kdaj so prijavni roki za vpis na študijske programe?
Kako in kje se lahko prijavim na študijski program?
Na študijski program se je mogoče prijaviti zgolj preko portala eVŠ, kjer si tudi lahko ogledate natančnejša navodila. Če imate pri prijavi kakršnekoli težave, smo za pomoč dosegljivi na telefonski številki: 04/ 260 18 53 v času uradnih ur tajništva ali prek e-maila: zdenka.volaric@fds.nova-uni.si ali ana.stern@fds.nova-uni.si.
Kakšni so vpisni pogoji na posameznih študijskih programih?
Kaj lahko storim, če imam pri vpisu težave?
Če imate pri prijavi kakršnekoli težave, se lahko obrnete na Enotni kontaktni center državne uprave spletnega portala eVŠ, ki so dosegljivi na 080 2002 ali ekc@gov.si.
Lahko pa se obrnete tudi na nas, kjer smo za pomoč dosegljivi na telefonski številki: 04 260 18 50 v času uradnih ur referata ali prek e-maila info@fds.nova-uni.si ali referat@fds.nova-uni.si.
Kdaj so znani podatki o omejitvi vpisa?
Podatki o omejitvi vpisa na dodiplomske študijske programe so znani v tednu po objavi rezultatov mature.
Podatki o omejitvi vpisa na podiplomske študijske programe pa so znani v tednu po zadnjem dnevu možnosti prijave na podiplomske študijske programe.
Opravljeno imam poklicno maturo, želel pa bi se vpisati na dodiplomski univerzitetni študijski program Javna uprava. Ali je to mogoče?
Da, to je mogoče, vendar morate opraviti še peti predmet na maturi. Na opravljanje petega predmeta na maturi se prijavite na Državnem izpitnem centru – ric.si
Ali moram kot peti predmet opravljati kaj specifičnega, če se želim vpisati na enega izmed vaših študijskih programov?
Ne, edina omejitev pri izbiri petega predmeta na maturi je ta, da to ni predmet, ki ste ga že opravljali v okviru poklicne mature.
Kje lahko dobim informacije o prijavi in opravljanju izpitov iz maturitetnih predmetov?
Za več informacij si oglejte spletno stran ric.si, lahko jih tudi pokličete na telefonsko številko 01 548 46 00 v času uradnih ur, ki so od ponedeljka do petka od 8:30 do 15h ali jim pišete na e-mail naslov: info@ric.si.
Na fakulteto se želim prepisati iz druge fakultete, kateri izpiti se mi pri tem priznajo?
Priznajo se izpiti tistih predmetov, ki se vsebinsko in po obsegu prekrivajo s predmeti na izbranem študijskem programu. Uradno potrdilo o priznanih izpitih izda Študijska komisija. Za pridobitev uradnega potrdila Študijske komisije o priznanih izpitih, je potrebno predložiti kopije učnih predmetov, ki jih želite uveljavljati v priznanje, ter original ali overjeno kopijo potrdila o opravljenih izpitih.
Kakšna je razlika med rednim (koncesioniranim, brezplačnim) in izrednim (plačljivim, nekoncesioniranim) načinom študija?
Razlika med rednim in izrednim načinom študija je v tem, da se na rednem načinu študija plača zgolj vpisnino, ki znaša 100 EUR, pri izrednem načinu študija pa je potrebno plačati vpisnino in šolnino, ki je odvisna od smeri in stopnje študijskega programa. Aktualne cene si lahko pogledate v ceniku Fakultete .
Ne spreglejte: na redni študij se lahko vpišejo vsi: zaposleni, iskalci zaposlitve, študentje, upokojenci… Pomembno je le, da izpolnjujejo vpisne pogoje, določene s posameznim študijskim programom.
Enkrat sem že bil vpisan na fakulteto, ali se lahko zdaj brezplačno vpišem k vam?
Brezplačno se lahko vpišete pod pogojem, da se vpisujete na program, ki je koncesioniran (tj. dodiplomski univerzitetni študijski program Javna uprava ter podiplomska magistrska programa Javna uprava in Mednarodne in diplomatske študije), ter še niste koristili možnosti:
- ponavljanja letnika,
- prepisa na drugo fakulteto,
- prehoda med študijskimi programi.
Ali obstaja starostna omejitev za vpis v redni ali izredni študijski program?
Ne, starostna omejitev ne obstaja. Pri nas so dobrodošli študentje in študentke vseh starosti.
Ali se lahko vpišem na redni način študija, če sem zaposlen? Ali obstaja glede tega kakšna starostna omejitev?
Da, na redni način študija se lahko vpišete tudi, če ste zaposleni, starostna omejitev ne obstaja. Edina omejitev je, da na isti stopnji niste že pridobili izobrazbe oziroma, če ste že bili vpisani na fakulteto na isti stopnji, kot se želite vpisati, niste koristili možnosti ponavljanja letnika, prepisa na drugo fakulteto ali prehoda med študijskimi programi.
Če sem vpisan v redni študij in sem redno zaposlen, ali mi kljub temu pripadajo študentske ugodnosti?
Študentske ugodnosti redno zaposlenih so omejene, npr. nimate pravice do koriščenja bonov ali pravice do nastanitve v študentskih domovih. Še vedno pa lahko koristite določene študentske popuste, na primer v fitnesih in drugih športnih dejavnostih, v muzejih ipd., če ponudnik sam določa, da ugodnost velja tudi za redno zaposlene študente oziroma če ta ni dodatno starostno ali drugače omejena.
Sem iz Makedonije/Srbije/Bosne in Hercegovine/Kosova/Črne gore in bi se rad vpisal na vašo fakulteto, ali se lahko vpišem na redni način študija?
Da, lahko se vpišete na redni način študija, in sicer na podlagi bilateralnih sporazumov, ki jih ima Republika Slovenija podpisane z državami bivše Jugoslavije.
Na koliko obrokov lahko plačam šolnino na izrednem študiju?
Število obrokov je odvisno od dogovora med vami in fakulteto, načeloma lahko kandidat izbira med obročnim plačilom od dva do šest obrokov.
Ali se moram priti osebno vpisat na fakulteto?
Ne, vpis poteka preko spleta. Na vpis vas povabimo po e-pošti.
Ali so poleg vpisnine še kakšni ”skriti” stroški?
Ne, ”skritih” stroškov ni. V vpisnino je vključena tudi članarina v knjižnici.
Ali je praksa na fakulteti obvezna pri katerem izmed študijskih programov?
Da, praksa je obvezna na dodiplomskem študijskem programu Državne in evropske študije. Prakso si načeloma študenti dobijo priskrbijo sami in o tem mentorju predajo poročilo, če pa prakse ne morejo dobiti, jim pri tem pomaga fakulteta. Komisija za študijske zadeve lahko oprosti opravljanje prakse slušatelje, če so bili do vpisa na Fakulteto zaposleni najmanj eno leto v podjetju ali organizaciji, kjer so opravljali naloge, ki bi bile lahko priznane kot opravljena strokovna praksa.
Kdo je upravičen do pridobitve statusa kandidata s posebnimi potrebami?
Do pridobitve statusa študenta s posebnimi potrebami so v skladu s Pravilnikom o študiju na FDŠ upravičene osebe, ki:
- so slepe ali slabovidne,
- so gluhe ali naglušne,
- imajo govorno-jezikovne motnje,
- so gibalno ovirane,
- so dolgotrajno bolne,
- imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja,
- imajo čustvene in vedenjske motnje.
Zaposlitev po zaključku študija
Kje lahko dobim informacije o možnosti zaposlitve ob koncu študija?
Vse informacije o možnostih zaposlovanja študenti prejmejo v Kariernem centru Nove univerze.
- Vodja: Inga Pikl, Vodja Centra za karierni razvoj in mednarodno mobilnost Nove univerze
- Kontakt: karierni.center@nova-uni.si
- Telefon: 01 251 44 83
Kako je z zaposlitvijo po dokončanem študiju, kaj in kje lahko delam?
Diplomanti imajo široke možnosti zaposlitve tako v javnem kot zasebnem sektorju. Zaposlijo se lahko v javni upravi, občinah, ministrstvih, javnih zavodih in agencijah, pa tudi v institucijah in organih Evropske unije ter drugih mednarodnih organizacijah. Priložnosti se jim ponujajo tudi na področju diplomacije in zunanjih zadev, evropskih projektov, mednarodnega sodelovanja, javnih politik, odnosov z javnostmi, svetovanja in projektnega vodenja. Njihovo znanje je zanimivo tudi za podjetja, nevladne organizacije, raziskovalne ustanove in druge organizacije, ki sodelujejo z državnimi, evropskimi ali mednarodnimi institucijami.
Študij
Ali imate študij na daljavo?
Ne, je pa omogočen ogled posnetkov predavanj na daljavo, poteka preko spletnih e-učilnic do katerega študenti Fakultete za državne in evropske študije dostopajo brezplačno in poslušajo predavanja. Posnetki predavanj so predvsem koristni za tiste, ki zaradi svojega nepredvidljivega urnika težje udeležujejo predavanj in si tako lahko prilagodijo urnik v skladu s svojimi obveznostmi.
Izpiti potekajo na lokaciji, v klasični obliki.
Ali so predavanja na vaši fakulteti obvezna?
Da, predavanja so obvezna, potrebno je zagotoviti 80% prisotnost na predavanjih. Možno jo je zagotoviti tudi z ogledom posnetkov predavanj preko spletne e-učilnice.
Kje se izvajajo predavanja, kdaj in kolikokrat?
Predavanja se izvajajo v vseh študijskih centrih FDŠ, in sicer v Kranju, ter v zmanjšanem obsegu v Ljubljani, ob zadostnem številu vpisanih študentov. Praviloma se izvajajo od ponedeljka do petka v popoldanskem času, od dva do petkrat na teden.
V kolikšnem času moram dokončati študij?
Študij je potrebno dokončati v enem letu več, kakor traja celotni študij na posameznem študijskem programu. Na primer: dodiplomski študijski program Javna uprava traja 3 leta, dokončati ga je potrebno v 4-ih letih, saj lahko v tem času enkrat koristite možnost ponavljanja letnika ali pravico do absolventskega staža, če teh pravic še niste predhodno izkoristili.
Če študija ne zaključim v roku, kaj lahko storim?
Če vam študija ne uspe zaključiti v predvidenem roku, lahko na Študijsko komisijo naslovite prošnjo za podaljšanje, pri čemer v prošnji navedete razloge zakaj ste do podaljšanja upravičeni (npr. materinstvo/očetovstvo, dalj trajajoča bolezen, …). Prošnjo morate podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.
Ali mi pripada status absolventa?
Absolventski staž študent pridobi skladno z določili ZViS. Referat praviloma najkasneje do 20. septembra tekočega leta pozove vse študente, ki izpolnjujejo pogoje za koriščenje absolventskega staža, k vpisu. Študent mora do izteka študijskega leta oddati potrebno dokumentacijo in potrdilo o poravnani vpisnini.
V skladu s Pravilnikom o študiju na FDŠ, lahko status absolventa koristi: študent, ki je vpisan v študijski program prve ali druge stopnje in ki ni uveljavil pravice do ponavljanja letnika ali pravice do spremembe študijskega programa ali študijske smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali programu.
Kolikokrat lahko ponavljam letnik?
Letnik lahko na posamezni stopnji študija študent ponavlja enkrat.
Ali se lahko po opravljenem 1. ali 2. letniku dodiplomskega študija oziroma 1. letniku podiplomskega magistrskega študija prepišem v višji letnik iz izrednega na redni, koncesioniran način študija?
Da, lahko, pri čemer so mesta s številom razpisanih mest za vpis v 1. letnik študijskega programa.
Kako postaneš pavzer?
Oseba postane pavzer, ko izgubi študentski status. Status študenta preneha:
- če študent ne zaključi študija na študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra;
- če se izpiše;
- če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester;
- če je bil izključen.
Študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.
Izpiti
Kdaj so objavljeni izpitni roki?
Izpiti so objavljeni vsaj dva meseca pred posameznim izpitnim obdobjem v visokošolskem informacijskem sistemu (VIS). Fakulteta si pridržuje pravico do spremembe lokacije in ure opravljanja izpitov.
Kdaj poteka izpitno obdobje?
Izpitna obdobja so objavljena v študijskem koledarju.
Do kdaj se lahko prijavim na izpit?
Zadnji dan za prijavo k izpitu je praviloma sedem dni pred razpisanim datumom za opravljanje izpita. V rok za prijavo se šteje tudi dan izpita.
Do kdaj se lahko od izpita odjavim?
Zadnji dan za odjavo prijave na izpit je pravilo štiri (4) dni pred razpisanim datumom za opravljanje izpita. V rok za odjavo se šteje tudi dan izpita.
Zaradi bolezni na dan izpita se ne morem udeležiti izpita. Kaj lahko storim, da se mi rok ne šteje?
Po preteku roka za odjavo od izpita (4 dni pred izpitom) se lahko odjavite najkasneje v roku osmih dni po razpisanem izpitnem roku z ustrezno predloženim dokazilom (z zdravniškim opravičilom oz. potrdilom o službeni zadržanosti) preko elektronske pošte referata.
Kakšni so pogoji za razpis izrednega izpitnega roka?
Kolikokrat lahko opravljam posamezen izpit?
Študent lahko pristopi k izpitu iz istega predmeta največ štirikrat v istem študijskem letu.
Študent, ki izpita prvič ni opravil uspešno, lahko izpit brezplačno ponavlja dvakrat. Četrti in peti pristop na izpit sta plačljiva skladno s cenikom Fakultete.
Študent lahko posamezen izpit opravlja skupno največ osemkrat. V primeru, da študent tudi v zadnjem možnem opravljanju ne opravi posameznega izpita, se ga izpiše iz študijskega programa, po katerem je doslej študiral.
Na kakšen način se izvajajo izpiti?
Načini preverjanja znanja so sledeči:
- ustni izpit,
- pisni izpit,
- kombinacija pisnega in ustnega izpita
V kolikšnem času mora nosilec predmeta popraviti izpit?
Če gre za posamičen izpit (pisni izpit traja eno pedagoško uro), ga je visokošolski učitelj dolžan popraviti najkasneje v osmih delovnih dneh od dneva opravljanja izpita. Če gre za skupinski izpit (pisni izpit traja od eno do tri pedagoške ure), ga je visokošolski učitelj dolžan popraviti najkasneje v 15-ih delovnih dneh od dneva opravljanja izpita. Referat izpitne ocene vnese v bazo podatkov, ki so vidni tudi v študentovem e-indeksu. Izpitne ocene v bazo podatkov lahko vnese tudi nosilec predmeta
Kaj lahko storim, če se na izpit ne morem prijaviti – računalnik mi tega ne dopušča?
V primeru okvare študentskega informacijskega sistema se lahko na izpit prijavite preko elektronske pošte referata ali se osebno oglasite v referatu v Kranju v okviru poslovnega časa.
Ali v času pavziranja lahko opravljaš izpite? Kje se na izpit prijaviš ter kdaj izpit plačaš?
Da, lahko. Če oseba nadaljuje s študijem po prekinitvi, ki je trajala manj kot dve leti, se lahko na izpit prijavi preko e-pošte, ki jo pošlje v referat na: referat@fds.nova-uni.si ali info@fds.nova-uni.si, pri čemer navede ime predmeta, ki ga želi opravljati, ter termin in lokacijo izpitnega roka. Referat nato izstavi račun.
Če oseba nadaljuje s študijem po prekinitvi, ki je trajala več kot dve leti, se med osebo in fakulteto sklene pogodba, na podlagi katere dobi uporabniško ime in geslo za dostop do spletnega portala VIS, kjer se lahko prijavi na izpit. Plačilo za izpite se izvede skladno s pogodbo.
Zaključne naloge
Kdaj lahko prijavim temo diplomskega dela?
Študent lahko prijavi diplomsko delo, ko mu do uspešno opravljenih študijskih obveznosti manjka največ 30 KT in ima poravnane vse finančne obveznosti do fakultete.
Študent prijavi temo na obrazcu »Prijava teme diplomskega dela« (Priloga 1 Pravilniku o študiju na Fakulteti za državne in evropske študije Nove univerze). Mentor mora s podpisom na obrazcu potrditi, da sprejema mentorstvo. Obvezna priloga k »Prijavi teme diplomskega dela« je dispozicija diplomskega dela, potrjena s strani mentorja. Obrazec za prijavo teme skupaj z dispozicijo študent pošlje v fizični obliki v referat.
Ali si mentorja izberem sam?
Da, mentorja si lahko izberete izmed članov akademskega zbora na fakulteti. Izjemoma je lahko mentor tuj profesor, če je gostujoči profesor na fakulteti oziroma, če na fakulteti ni domačega habilitiranega visokošolskega učitelja za izbrano področje.
Ali si lahko temo zaključne naloge izberem sam ali mora biti ena izmed predlaganih tem s strani fakultete?
Temo diplomskega dela izbere študent iz seznama tem, ki ga objavi fakulteta ali pa jo določi v soglasju z mentorjem. Za vsako študijsko leto se objavi tudi že vnaprej razpisane teme. V primeru, da študent ne najde ustreznega mentorja, mu le tega predlaga dekan.
Ali lahko zamenjam temo zaključnega dela?
Da, lahko, in sicer enkrat. Na dodiplomskih študijskih programih, prošnjo za menjavo teme obravnavata mentor in dekan, na podiplomskih študijskih programih pa o menjavi teme odloča Študijska komisija.
Ali lahko zamenjam mentorja zaključnega dela?
Da, lahko, možna je ena menjava mentorja ali somentorja. Mentorja ali somentorja zamenjate tako, da podate na Študijsko komisijo pisni predlog, naj potrdi drugega mentorja ali somentorja.
Ali lahko že napisano diplomsko nalogo razširim v magistrsko delo?
Diplomsko delo se lahko razširi v magistrsko delo po dogovoru z mentorjem.
Kdaj lahko oddam diplomsko delo?
Diplomsko delo lahko študent odda, ko opravi vse izpite in seminarske naloge, predvidene s študijskim programom.
Študent v elektronski obliki v referat odda:
- Končno verzijo diplomskega dela, potrjeno s strani mentorja, v Word dokumentu,
- Izjavo o avtorstvu,
- Izjavo lektorja,
- Izjavo mentorja o ustreznosti zaključnega dela.
Kdaj izvem datum in uro zagovora diplomskega dela?
Referat posreduje študentu elektronsko vabilo najmanj pet dni pred zagovorom.
Kako poteka zagovor diplomskega dela?
Zagovor diplomskega dela prične predsednik Komisije za zagovor diplomskega dela z navedbo teme, študenta in mentorja, z ugotovitvijo, da študent izpolnjuje vse pogoje za pristop k zagovoru, in s kratko predstavitvijo poteka zagovora.
Študent nato strnjeno predstavi motive za izbiro teme, osnovne probleme, ki jih obdeluje in razrešuje, uporabljene metode in najpomembnejše ugotovitve ter predloge, ki izhajajo iz obdelave teme. Študentova predstavitev diplomskega dela traja praviloma 10 minut.
Po predstavitvi predsednik komisije za zagovor in mentor postavita študentu, ki je zagovarjal diplomsko delo, skupaj od eno do tri vprašanja. Študent odgovarja na prejeta vprašanja največ 10 minut.
Kaj mora vsebovati dispozicija magistrskega dela?
Dispozicijo sestavljajo štirje deli:
– naslovna stran in kazalo dispozicije,
– opisni del dispozicije:
- a) Obrazložitev teme
- b) Problem, predmet in delovne hipoteze oziroma raziskovalna vprašanja
- c) Namen in cilji raziskovanja
- d) Ocena dosedanjih raziskovanj
- e) Metode raziskovanja
- f) Strnjeni opis predvidenih poglavij
- g) Pričakovani rezultati raziskovanja
- h) Odgovor na raziskovalna vprašanja in preveritev hipotez
- i) Pričakovani prispevek raziskovanja k znanosti oziroma stroki
- j) Uporaba rezultatov raziskovanja
-struktura dela,
-jedro uporabljene literature in viri.
Več o sami vsebini si lahko preberete v Pravilniku o študiju na magistrskih študijskih programih Fakultete za državne in evropske študije Nove univerze.
Kakšen je postopek prijave dispozicije magistrskega dela?
Študent lahko prijavi temo magistrskega dela, ko ima opravljene vse izpitne obveznosti iz prvih dveh semestrov študija in opravljen predmet Magistrski raziskovalni projekt.
Študent prijavi temo na obrazcu »Prijava teme magistrskega dela«. Mentor s podpisom na obrazcu potrdi, da sprejema mentorstvo. Obvezna priloga k »Prijavi teme magistrskega dela« je tehnično potrjena dispozicija magistrskega dela. Obrazec za prijavo teme skupaj z dispozicijo študent pošlje v fizični obliki v referat.
Kdaj izvem datum in uro zagovora magistrskega dela?
Datum in uro zagovora magistrskega dela določijo predsednik in člana strokovne komisije, v sodelovanju z referatom. Zagovor mora biti praviloma izveden v petnajstih dneh od dneva, ko sta bila v referat oddana dva izvoda lektoriranega magistrskega dela v elektronski obliki (PDF in Word format), razen v času poletnih počitnic, kot so določene s študijskim koledarjem za posamezno študijsko leto.
O datumu in točni uri zagovora ste skladno s Pravilnikom o študiju na podiplomskih magistrskih študijskih programih Fakultete za državne in evropske študije Nove univerze obveščeni s strani Referata praviloma 5 dni pred zagovorom.
Kako poteka zagovor magistrskega dela?
Zagovor vodi predsednik Komisije za zagovor magistrskega dela.
Zagovor začne predsednik Komisije za zagovor magistrskega dela tako, da najprej predstavi študenta. V nadaljevanju pojasni študentu potek postopka zagovora in najavi temo magistrskega dela.
Študent predstavi svoje magistrsko delo v času do petnajst (15) minut. V svojem zagovoru se osredotoči na:
- obrazložitev razlogov in motivov za izbiro teme,
- obrazložitev problema in predmeta raziskovanja s predstavitvijo hipotez,
- prikaz omejevalnih dejavnikov in morebitnih težav pri raziskovanju,
- jasno in sistemsko predstavi najpomembnejše rezultate raziskovanja, spoznanja, zakonitosti, modele, teorije, spoznana dejstva, s katerimi je rešil problem in predmet raziskovanja, uresničil namen in cilje raziskovanja in dokazal postavljene hipoteze,
- prispevek magistrskega dela k znanosti in stroki,
- kdaj in kako se rezultati, predstavljeni v magistrskem delu, lahko uporabljajo.
Po prestavitvi poda poročilo o magistrskem delu mentor, nato člani Komisije za zagovor magistrskega dela zastavijo študentu po največ tri (3) pisna vprašanja.
Kako prijavim temo doktorske disertacije?
Prijavo teme doktorske disertacije odda študent v treh izvodih in obsega:
- vlogo, v kateri študent zaprosi za oceno in sprejem prijave teme doktorske disertacije z navedbo naslova predlagane doktorske disertacije, navedbo področja, na katerem bi študent želel izdelati doktorsko disertacijo s predlogom mentorja, in navedbo literature (najmanj 50 enot). Omenjena vloga se odda na obrazcu »Prijava teme doktorske disertacije«. Obrazec podpiše kandidat in predlagani mentor. V tem obrazcu lahko mentor predlaga tudi člane komisije.
- dispozicijo doktorskega dela skladno z 25. členom Pravilnika o študiju na doktorskih študijskih programih FDŠ NU.
Kaj mora vsebovati dispozicija doktorske disertacije?
Dispozicija obsega:
- naslov disertacije,
- kazalo,
- obrazložitev teme, zlasti utemeljitev področja, v katerega sodi tema, ter utemeljitev izvirnosti teme,
- problem, predmet in hipoteze raziskovanja,
- namen in cilje raziskovanja,
- oceno dosedanjih raziskovanj,
- metode raziskovanja,
- strnjen oris predvidenih poglavij,
- pričakovane rezultate raziskovanja,
- pričakovani izvirni prispevek naloge k znanosti in stroki,
- uporabo rezultatov raziskovanja,
- seznam literature in virov,
- podatke o študentu (curriculum vitae) s poudarkom na študentovem razvoju na znanstvenem področju,
- bibliografijo študenta.
Kako poteka zagovor dispozicije doktorske disertacije in kaj sledi?
Na zagovoru študent predstavi dispozicijo, mentor pa razloži svojo oceno o njeni ustreznosti. V nadaljevanju predsednik Komisije za zagovor dispozicije doktorske disertacije začne z razpravo o dispoziciji. Komisija za zagovor dispozicije doktorske disertacije izdela poročilo o ustreznosti disertacije. Na podlagi pozitivne ocene zagovora dispozicije študent pripravi končno dispozicijo in jo predloži Študijski komisiji. Ko se to potrdi, študent lahko prične z izdelavo doktorske disertacije.
Več o tem v členih od 26 – 29 Pravilnika o študiju na doktorskih študijskih programih FDŠ NU.
Kako poteka zagovor doktorske disertacije?
Zagovor doktorske disertacije je urejen v Pravilniku o študiju na doktorskih študijskih programih FDŠ NU, v členih od 42. do 46.
Erasmus+ in druga mednarodna sodelovanja
Kje najdem informacije o Erasmus+ programu Fakultete za državne in evropske študije Nove univerze?
Vse informacije o Erasmus+ programu mobilnosti se nahajajo na spletni strani fakultete, namenjeni Erasmus+ programu, TUKAJ.
Ali obstaja kakšna starostna omejitev za udeležbo na Erasmusu+?
V okviru Erasmus+ projektov mobilnosti za študente in osebje v visokošolskem izobraževanju starostne omejitve ni. Upravičeni udeleženci so študenti, vpisani na visokošolsko institucijo in v študij, ki se zaključi s priznano stopnjo izobrazbe ali drugo priznano kvalifikacijo terciarne ravni (do ravni doktorata in vključno z njo). V primeru mobilnosti za študij morajo biti študenti v času izvajanja mobilnosti vpisani vsaj v drugo leto visokošolskega študija. Ta pogoj ne velja za prakse. V praksah med državami Programa lahko sodelujejo novi visokošolski diplomanti. Nove diplomante mora izbrati njihova visokošolska institucija v zadnjem letu študija, prakso v tujini pa morajo opraviti in zaključiti v enem letu po tem, ko diplomirajo.
Kolikšna je štipendija pri izmenjavi v okviru programa Erasmus+?
Študenti lahko prejmejo nepovratna sredstva EU, namenjena kritju njihovih potnih stroškov in stroškov bivanja med študijem ali prakso v tujini. Te zneske bodo opredelile nacionalne agencije v dogovoru z nacionalnimi organi in/ali visokošolskimi institucijami na podlagi nepristranskih in preglednih meril, ki so navedena v nadaljevanju. Točni zneski bodo objavljeni na spletiščih nacionalnih agencij in visokošolskih institucij. Točen znesek dotacije študent izve na podlagi izdanega Sklepa o dodelitvi dotacije, ki ga izda fakulteta po tem, ko od Nacionalne agencije (CMEPIUS) izve, koliko sredstev ji je bilo dodeljenih skladno s sporazumom o sofinanciranju projekta. Višina mesečne dotacije je v letu 2017 v povprečju znašala od 350 do 450 EUR/mesec in je bila odvisna od izbrane države gostiteljice. Več informacij o veljavnih stopnjah financiranja se nahaja na spletni strani fakultete ter v objavljenih razpisih za študij in prakse.
Kdo gre lahko na Erasmus in kakšni so pogoji?
Erasmus študentske izmenjave se lahko udeleži vsak študent, ki še ni izkoristil možnosti izmenjave na posamezni študijski stopnji, ima status aktivnega študenta in izpolnjuje morebitne druge pogoje, skladno z razpisom za mobilnost študentov.
Želim si na Erasmus+ študentsko izmenjavo, a nisem še odločen kam iti, kakšne opcije imam?
Seznam partnerskih univerz si lahko ogledate tukaj.
Ali grem lahko tudi na Erasmus+ prakso?
Da, tudi to je opcija, pri tem pa si morate institucijo, kjer bi želeli opravljati prakso, poiskati sami. Za pomoč pri iskanju svetujemo uporabo naslednjih spletnih portalov: erasmusintern.org , ieaste.si, leonet.joeplus.org.
Kakšne možnosti izmenjave še imam, poleg Erasmusa+?
FDŠ ima trenutno sklenjene sporazume s tujimi fakultetami oz. univerzami le preko Erasmusa+.
Kakšne oblike prilagoditve študija obstajajo za Erasmus+ študente?
Center za karierni razvoj in mednarodno mobilnost Nove univerze ter mednarodne pisarne članic skrbijo za uspešno reintegracijo študentov v domač učni proces po zaključku Erasmus+ mobilnosti v tujini.
Institucionalni koordinator Nove univerze ter Erasmus+ koordinatorji fakultet članic opremijo študente z vsemi relevantnimi informacijami vezanimi na študij za čas njihove odsotnosti. Pri ponovni reintegraciji Erasmus+ študentov v učni proces sodelujejo tudi Erasmus+ tutorji članic Nove univerze.
Nova univerza omogoča udeležencem Erasmus+ mobilnosti še dodatno prilagoditev študijskega procesa, kot to določa Pravilnik Nove univerze in njenih članic o mobilnosti Erasmus+, in sicer:
- člen (oprostitev odsotnosti študenta zaradi mobilnosti)
Odsotnost študenta zaradi udeležbe na Erasmus+ mobilnosti se šteje kot opravičena odsotnost, zaradi katere se mora študentu omogočiti individualno naknadno opravljanje določenih študijskih obveznosti na članici NU (npr. opravljanje izpitov za obdobje, ko je bil odsoten, priprava in/ali zagovor seminarske naloge ipd.) Postopke individualnega opravljanja posameznih študijskih obveznosti podrobno ureja Pravilnik o študiju članice NU.
Zaradi odsotnosti na obveznih vajah pri določenem predmetu študentu ne sme biti onemogočeno opravljanje izpita za tekoče akademsko leto. Nosilec takega predmeta lahko študentu določi dodatne naloge, s katerimi bo nadomestil zamujene vaje ali druge obveznosti iz predmeta, vendar dodatne zadolžitve ne smejo biti tako obsežne, da bi bilo zaradi njih študentu onemogočeno opravljanje izpita za tekoči letnik.
Bivanje v študentskih domovih
Ali lahko bivam v študentskem domu v Kranju?
Za subvencionirano bivanje v študijskem letu 2026/2027 mora študent med drugim imeti status študenta, ne sme biti zaposlen ali samozaposlen, izpolnjevati mora dohodkovni pogoj, njegovo stalno prebivališče pa mora biti praviloma najmanj 25 km oddaljeno od kraja študija.
Vsa pravila in postopke nameščanja študentov v študentske domove urejajo posamezne pisarne študentskih domov v različnih visokošolskih središčih, in sicer:
Visokošolsko središče Kranj
Dijaški in študentski dom Kranj
Kidričeva cesta 53
4000 Kranj
Telefon: 04 20 10 430
Spletna stran: https://www.dsd-kranj.si/?
Kontakt: info@dsd-kranj.si