Študenti in diplomanti

Kaj pomeni načrtovanje kariere in kakšen je njegov pomen?

Na trgu delovne sile nismo sami. Poleg nas se za službo poteguje vse več izkušenih, talentiranih in izobraženi ljudi, zato je smiselno svojo karierno pot začeti načrtovati dovolj zgodaj, da si zagotovimo ustrezno zaposlitev.

V strokovni literaturi obstajajo številne opredelitev pojma kariera. Dr. Daniela Brečko v svoji knjigi »Načrtovanje kariere kot dialog med posameznikom in organizacijo« poudarja, da je kariera preprosto »življenjska pot, kjer ne ločujemo več poklicnega od zasebnega življenja«. Brečkova meni, da se je še zlasti s pojavom novih oblik dela, kot so prostovoljno delo in domače delo, definicija kariere močno spremenila, pri čemer kariere in kariernega razvoja preprosto ne moremo več ločiti od življenja samega.

Kariera pogosto predstavlja zaporedje dela in sklop aktivnosti, ki vključujejo elemente napredovanja, samouresničevanja in osebnostnega razvoja v določenem obdobju. Razumeti moramo, da se načrtovanje kariere nanaša predvsem na spoznavanje svojih spretnosti, interesov, sposobnosti in vrednot, postavljanje ciljev ter snovanje načrtov za dosego teh ciljev. Gre torej za proces, v katerem posameznik analizira lastne sposobnosti, spretnosti, vrednote in prepričanja ter si oblikuje realne cilje.

V interesu družbe je, da mladi odkrijejo poklic, ki je v skladu z njihovimi interesi, sposobnostmi, s stanjem na trgu dela ter da ob zaključku šolanja kar najhitreje dobijo zaposlitev, ki jim zagotavlja lastni razvoj potencialov oziroma poklicno uspešnost, zato je načrtovanje kariere priporočljivo že v času študija.
Ali bo naša karierna uspešna in v kolikšni meri je odvisno od predvsem od naših osebnostnih lastnosti, sposobnosti, veščin, spretnosti, strokovnosti, vrednot in določanja ciljev. Ne prepustimo načrtovanje kariere naključju. Vzemimo našo karierno pot v svoje roke in začnimo z načrtovanjem. »Če posameznik ne bo načrtoval svoje kariere, bo kariera načrtovala njega,« pravi dr. Brečkova.

Prva zaposlitev

Dolgoročni cilj vsakega študenta je uspešna zaposlitev ob koncu študija. Vsak človek se vsaj enkrat v življenju sreča z iskanjem zaposlitve. To je zelo pomemben življenjski korak, saj predstavlja prevzemanje odgovornosti za lasten profesionalni karierni razvoj in nadaljnjo materialno samostojnost in socialno varnost. Pot do prve zaposlitve pa je še posebej zahtevna, saj pomeni prvi neposredni stik s trgom dela in njegovimi zakonitostmi.

Delovne izkušnje predstavljajo pomemben gradnik pri iskanju prve zaposlitve. Včasih je prav pomanjkanje delovnih izkušenj tista ovira, ki onemogoča mladim uspešno iskanje prve zaposlitve. Toda, temu ni vedno tako. Študenti prepogosto pozabljajo, da so tudi razne oblike priložnostnih del ali praks v okviru študija vir delovnih izkušenj, ki jih lahko uporabijo za uspešen prodor na trg delovne sile. Dandanes mnogi izobraževalni programi ponujajo študentom že tekom študija možnost opravljanja prostovoljne ali obvezne prakse, veliko študentov pa se odloči za opravljanje različnih priložnostnih del kar med študijem. Tudi te oblike dela so lahko vir izkušenj, zato je pomembno, da izbiramo delovna okolja ki bodo skladna z našimi kariernimi cilji.

Iskanje prve zaposlitve pogosto ni enostavna naloga, zato so nam pri tem pogosto v pomoč karierni centri, zaposlitveni svetovalci agencij za zaposlovanje ter druge oblike informiranja, ki jih najdemo na svetovnem spletu. Čim več informacij imamo, tem bolj bo naš prodor na trg delovne sile uspešen.

Kako iskati zaposlitev?

»Učinkovito iskanje zaposlitve zahteva organiziranost in metodičnost. Da lahko uspešno zasledujete delovne priložnosti, potrebujete določena »delovna orodja«, ki se jih uspešno uporablja pri iskanju dela. Še bolj pomembno pa je, da določite vaše želje in zanimanja, ki jih iščete pri delu. Tako ne boste brezglavo iskali katero koli delo in delovno področje, ampak resnično tisto, v katerem se vidite in k katerim boste zadovoljni . «

Iskanje zaposlitve poteka na različne načine in z uporabo različnih metod. Med načine iskanja zaposlitve uvrščamo formalno ali neformalno ter posredno ali neposredno. Formalno iskanje zaposlitve pomeni, da se iskalci zaposlitve pri pridobivanju informacij o možnostih zaposlitve ravnajo v skladu z vnaprej predvidenimi pravili in postopki. Nasprotno je pri neformalnem iskanju zaposlitve, kjer se iskalci ne poslužujejo formaliziranih oblik in postopkov. Pri posrednem iskanju zaposlitve gre za to, da nam pri iskanju zaposlitve in z njo povezanih informacij pomagajo posredniki- tu imamo v mislih zlasti sorodnike, znance, prijatelje, medije ter institucije, ki se ukvarjajo z posredovanjem zaposlitvenih informacij. Neposredno iskanje zaposlitve pa predstavlja neposredni stik iskalca zaposlitve z delodajalcem, naj si bo ta pisni ali osebni.

Pri iskanju zaposlitve so nam v pomoč tudi različne metode iskanja, ki predstavljajo različne kombinacije zgoraj opisanih načinov iskanja zaposlitve. Te so zlasti osebna poznanstva, prijave na razpise, pomoč zavoda za zaposlovanje, pomoč kadrovskih agencij, reference, obisk podjetja ali organizacije ipd.

Pomembno je, da se mladi ustrezno pripravijo na iskanje prve zaposlitve. Kot učinkovito in nepogrešljivo orodje pri iskanju zaposlitve je dober življenjepis, iz katerega so razvidne delovne izkušnje, reference, izobrazba, znanja in druge veščine posameznika, ki bi delodajalca utegnile zanimati.

VIR:
• Brečko D., Načrtovanje kariere kot dialog med organizacijo in posameznikom, PlanetGV, Ljubljana 2006
• Anja Trčel, Načrtovanje kariere je pomembno, Dnevnik, maj 2010
• Trbanc M., Verša D., Zaposlovanje mladih, v: Politika zaposlovanja, FDV 2002
• Prvi koraki do zaposlitve- navodila za učinkovito iskanje prve zaposlitve, Zbirka KARIERA, MojeDelo.com, URL: »http://delo.mojedelo.com/delo/prirocniki/pdf/pr10.pdf«