Prekrškovno pravo
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
30 | 30 | 120 | 6 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Vpis v 3. letnik.
Vsebina:
1. Uvod v prekrškovno pravo.
- Prekrškovno pravo v sistemu kaznovalnega prava
- Prekrškovno pravo v zgodovinskem in primerjalnem kontekstu
- Prekrškovno pravo v razmerju do drugih pravnih vej (ustavnega, kazenskega, upravnega, civilnega prava)
- Prekrški po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (evropska procesna jamstva v postopku o prekrških)
2. Materialnopravna ureditev prekrškov.
- opredelitev prekrškov;
- vrste prekrškov (komisivni in omisivni prekrški/ trajajoči in trenutni prekrški/ materialni in formalni prekrški/ splošni in posebni prekrški);
- uporaba materialnopravnih določb zakona;
- viri prekrškovnega prava;
- načelo zakonitosti v prekrškovnem pravu;
- krivdno načelo (načelo subjektivne odgovornosti);
- prepoved povratne veljave predpisov;
- načelo uporabe milejšega predpisa;
- krajevna veljavnost prekrškovnih predpisov;
- način, kraj in čas storitve prekrškov;
- izključitev protipravnosti oziroma kaznivosti (silobran, skrajna sila, sila in grožnja);
- poskus prekrška;
- oblike udeležbe pri prekršku (pomagač, napeljevalec, sostorilec);
- stek prekrškov (idealni in realni stek); – oblike krivde (malomarnost, naklep);
- prekrškovne sankcije (globa, opomin, kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujcev iz države, odvzem predmetov);
- odgovornost pravnih oseb za prekrške;
- odgovornost odgovorne osebe;
- zastaranje prekrškov.
- o institutu zastaranja;
- zastaranje pregona;
- zastaranje izvršitve sankcije.
3. Hitri prekrškovni postopek (postopek prekrškovnega organa).
- temeljna načela prekrškovnega postopka (domneva nedolžnosti, načelo materialne resnice, načelo proste presoje dokazov, načelo ekonomičnosti postopka, jezik v postopku, pravica do zahteve za sodno varstvo);
- stvarna, krajevna in personalna pristojnost prekrškovnih organov;
- začetek postopka o prekršku
- pisni predlog upravičenih predlagateljev ali po uradni dolžnosti;
- ugotovitev prekrškovnega organa, da niso podani pogoji za izvedbo postopka o prekršku;
- ravnanje prekrškovnega organa po ugotovitvi pogojev za začetek postopka o prekršku;
- opozorilo kot alternativni ukrep prekrškovnih organov;
- običajni plačilni nalog, posebni plačilni nalog in posebni plačilni nalog za kršitve določb o ustavljanju in parkiranju vozil v cestnem prometu;
- odločba o prekršku;
- skupno obravnavanje prekrškov v primeru, ko je sicer mogoče izdati različne oblike odločb;
- možnost polovičnega plačila globe v hitrem postopku; – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku (pristojnost, zastopanje, jezik v postopku, vloge, dokazni postopek, vabilo, zapisnik, odločba, pregledovanje in prepisovanje spisov, roki, naroki, vročanje, izločitev);
- smiselna uporaba določb, ki veljajo v rednem sodnem postopku (osebna in hišna preiskava, zaseg predmetov, odvzem predmetov, pridržanje, privedba, varščina, zastopanje tuje pravne osebe, pravice oškodovanca v postopku, združitev in izločitev postopka, prekinitev postopka, ustavitev postopka, stroški postopka)
- Zahteva za sodno varstvo kot sodno varstvo zoper odločbe prekrškovnih organov.
- zahteva za sodno varstvo kot redno, enostransko, suspenzivno in devolutivno pravno sredstvo zoper odločbe prekrškovnih organov;
- upravičenci do vložitve;
- rok za vložitev in pristojnost za odločanje;
- umik zahteve za sodno varstvo;
- vsebina zahteve;
- razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo;
- meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa;
- odločitve prekrškovnega organa v zvezi z vloženo zahtevo za sodno varstvo;
- odločitve sodišča v zvezi z vloženo zahtevo za sodno varstvo (procesne odločitve, vsebinske odločitve, vročanje odločb sodišča o zahtevi za sodno varstvo);
- pritožba zoper odločitve sodišča o vloženi zahtevi za sodno varstvo (pritožba kršitelja, pritožba prekrškovnega organa)
4. Redni sodni postopek.
- temeljna načela rednega sodnega postopka (načelo materialne resnice, zaslišanje obdolženca, enotnost postopka zoper pravno in odgovorno osebo, prosta presoja dokazov, prepoved zlorabe pravic, načelo omejenega poseganja v pravice in svoboščine obdolženca – pridržanje obdolženca, pravica do pritožbe, pravna pomoč);
- smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku (jezik v postopku, vloge in zapisniki, vročanje pisanj, roki, zaslišanje obdolženca, zasliševanje prič, izvedenstvo, hišna in osebna preiskava, zaseg in odvzem predmetov, glavna obravnava v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem, hramba in upravljanje zaseženih predmetov in začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi);
- predhodno vprašanje;
- krajevna pristojnost (krajevna pristojnost sodišč po kraju storitve prekrška
- forum delicti commissi, pristojnost po stalnem oziroma začasnem prebivališču, primer, če je pristojnih več sodišč, pristojnost za udeležence postopka o prekršku, odstop zadeve);
- spor o pristojnosti;
- izločitev (razlogi za izločitev, ravnanje ob izločitvi, kdo lahko zahteva izločitev, odločanje o izločitvi, opravljanje dejanj do odločitve o zahtevi za izločitev, smiselna uporaba določb o izločitvi);
- obramba obdolženca (pravice obdolženca, zastopanje pravne osebe, skupni zagovornik);
- oškodovanec in njegovo zastopanje;
- vabilo;
- odločbe;
- razglasitev odločbe;
- pregledovanje spisov;
- začetek postopka o prekršku
- predlagatelji postopka;
- obdolžilni predlog;
- procesna presoja obdolžilnega predloga;
- odločitev sodišča, če ni pogojev za začetek rednega sodnega postopka;
- združitev in izločitev postopka;
- ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in za uspešno izvedbo postopka o prekršku (pridržanje, pridržanje osebe pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, privedba osebe, zalotene pri prekršku, varščina);
- dokazovanje (zaslišanje obdolženca, zaslišanje prič, ogled, izvedenstvo, psihiatrični pregled obdolženca, zaseg predmetov);
- prekinitev postopka;
- ustna obravnava (ustna obravnava v odsotnosti obdolženca, javnost ustne obravnave, začetek ustne obravnave, predlaganje dokazov na obravnavi);
- skrajšani postopek;
- redovna globa (globa za kršitev postopka, globa za nedostojno obnašanje);
- sodba o prekršku (izdaja sodbe o prekršku, dokazna ocena, vrste sodb, sestavine pisne sodbe, sodba, s katero se postopek ustavi, odvzem predmetov, sodba, s katero se obdolženec spozna za odgovornega, obrazložitev, pravni pouk in podpis);
- premoženjskopravni zahtevek (premoženjskopravni predlog, odločanje o premoženjskopravnem zahtevku);
- stroški postopka (stroški postopka, kdo plača stroške postopka, sklep o stroških, posebni stroški, stroški v postopku s pravnimi sredstvi, stroški v postopku z izrednim pravnim sredstvom);
- pravica do pritožbe zoper sodbo prvostopenjskega sodišča (rok in način vložitve pritožbe, odpoved pravic do pritožbe in umik, vsebina pritožbe, razlogi za pritožbo, bistvena kršitev določb postopka, kršitev materialnopravnih določb zakona, zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, izpodbijanje odločitve o sankciji);
- preizkus sodbe o prekršku s strani višjega sodišča (omejeno sklicevanje na kršitve, prepozna ali nedovoljena pritožba, navedbe o novih dejstvih in dokazih, odločanje višjega sodišča o pritožbi, razširjen obseg pritožbe, odločba višjega sodišča, reševanje drugih pritožb)
5. Zahteva za varstvo zakonitosti kot izredno pravno sredstvo v rokah državnega tožilca.
- zahteva za varstvo zakonitosti kot izredno pravno sredstvo;
- odločbe, zoper katere je dopustno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti;
- izpodbojni razlog zahteve za varstvo zakonitosti;
- neobstoj roka za vložitev zahteve;
- oseba, legitimirana za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti;
- kdo odloča o zahtevi za varstvo zakonitosti;
- smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti;
- odločanje vrhovnega sodišča o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti;
- možnost začasnega zadržanja izvršitve odločbe, ki se izpodbija z zahtevo za varstvo zakonitosti
6. Odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa kot izredno pravno sredstvo.
- postopek za odpravo sli spremembo odločbe in rok za vložitev predloga;
- učinki odprave ali spremembe odločbe o prekršku.
7. Vzgojni ukrepi in sankcije za mladoletnike in prekrškovni postopek zoper mladoletnike.
- mladoletnik v kaznovalnem pravu;
- namen vzgojnih ukrepov;
- vrste vzgojnih ukrepov;
- izbira vzgojnega ukrepa,
- ukor;
- navodila in prepovedi (redno obiskovanje šole, oprava dela v korist humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne skupnosti, oprava preizkusa znanja prometnih predpisov, prepoved vožnje motornega vozila pod pogoji, pod katerimi je mogoče to sankcijo izreči polnoletnim storilcem, obvezno obiskovanje vzgojne, poklicne, psihološke ali druge posvetovalnice);
- nadzorstvo;
- ustavitev izvrševanja vzgojnih ukrepov;
- možnost izrekanja globe starejšemu mladoletniku;
- izrekanje vzgojnih ukrepov polnoletnim storilcem za prekrške, ki so jih storili kot mladoletniki.
- temeljna načela v postopku zoper mladoletnike (načelo hitrosti, načelo izključitve javnosti, načelo obveznega zaslišanja mladoletnika, dolžnost pričevanja, oportunitetno načelo);
- krajevna pristojnost sodišča v postopku zoper mladoletnika;
- enotnost postopka zoper mladoletnika;
- izločitev postopka proti mladoletniku;
- obvestitev o začetku postopka zoper mladoletnika;
- vsebina sklepa o prekršku o izreku vzgojnega ukrepa;
- ni plačila stroškov postopka;
- pritožba v mladoletnikovo korist;
- morebitna objava poteka postopka o prekršku proti mladoletniku
8. Odvzem premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom.
- Institut odvzema;
- postopek za odvzem premoženjske koristi.
- odvzem premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, kot obligatorni ukrep sui generis;
- ugotavljanje premoženjske koristi;
- odmera premoženjske koristi;
- izrek odvzema premoženjske koristi;
9. Povrnitev škode, rehabilitacija in druge pravice oseb, ki so jim bile neopravičeno izrečene sankcije ali jim je bila neutemeljeno vzeta prostost.
- pravica do povrnitve škode v pravni teoriji;
- pravica do povrnitve škode po ZP-1;
- dedovanje pravice do povrnitve škode;
- kdo ima pravico do povrnitve škode;
- objava v sredstvih javnega obveščanja;
- priznanje delovne dobe oziroma zavarovalne dobe;
- primerna uporaba teh določb za zahtevek za povrnitev neupravičeno izrečene ali neupravičeno izterjane globe, odvzem premoženjske koristi, odvzem predmetov in izkupiček od prodanih predmetov
10. Izvršitev in evidence odločb.
- pravnomočnost odločbe kot predpogoj za izvršitev odločbe;
- izvršljivost odločbe (obstoj pravnomočnosti in ko ni zakonskih ovir za izvršitev);
- zavarovanje izvršitve – izvršitev pred pravnomočnostjo;
- začasni odvzem predmetov kot oblika zavarovanja izvršitve;
- izvršitev globe – uklonilni zapor;
- izvršitev sankcije kazenskih točk v cestnem prometu in prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;
- izvršitev sankcije prepovedi vožnje motornega vozila;
- izvršitev sankcije odvzema predmetov;
- izvršitev sankcije izgona tujca iz države;
- izvršitev stroškov postopka in odvzema premoženjske koristi;
- evidence prekrškovnih organov;
- evidence pravnomočnih odločb sodišč;
- izbris pravnomočnih odločb, sodb oziroma sklepov o prekrških iz prekrškovnih evidenc,
- zbirke podatkov, ki jih vodijo organi za postopek o prekrških;
- vodenje skupne evidence kazenskih točk.
Cilji in kompetence:
Namen predmeta je seznanitev s prekrškovnim pravom, ki poleg kazenskega prava predstavlja del kaznovalnega prava v Republiki Sloveniji. Predmet želi predstaviti ne le pozitivnopravno ureditev prekrškov, temveč širše vlogo in institute prekrškovnega prava (materialnega in procesnega).
Z novo ureditvijo prekrškov je postalo odločanje o prekrških pomembna funkcija upravnih organov (npr. policije, inšpekcij, carine, davčne uprave, redarstev). Pozitivnopravni temelj prekrškovnega prava je Zakon o prekrških (ZP-1), na oblikovanje prekrškovnega prava pa poleg navedenega zakona ter zakonov in drugih predpisov, ki določajo prekrške, vplivajo tudi ustavnopravna razmerja, instituti upravnega in kazenskega postopka ter sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice.
Cilj predmeta prekrškovnega prava je študente seznaniti s temeljnimi pojmi prekrškovnega prava kot samostojne pravne discipline, ki vključuje tako elemente kaznovalnega prava kot širšega pojma od kazenskega prava kot tudi elemente upravnega prava ter pozitivno pravno ureditvijo prekrškovnega prava (materialno in procesno). Pozitivno pravna ureditev temelji na načelu, da naj o prekrških praviloma odločajo prekrškovni organi kot upravni organi, zato pomeni izrekanje prekrškovnih sankcij eno temeljnih aktivnosti prekrškovnih organov (upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil). S tem se prekrškovno pravo pomembno vključuje v celovit študij javne uprave.
S študijem vsebine predmeta se študent usposobi za teoretično in praktično delo na področju prekrškovnega prava, zlasti za delo v upravnih in drugih državnih organih, pravosodnih organih, gospodarskih družbah itd.
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje:
- seznanitev študentov s temeljnimi pojmi prekrškovnega prava ter njihovo umestitvijo v zgodovinski, pravno-sistemski, primerjalni ter evropskopravni kontekst;
- seznanitev s temeljnimi materialnopravnimi prekrškovnimi instituti;
- seznanitev s hitrim prekrškovnim postopkom
- seznanitev z rednim sodnim postopkom;
- posebno varstvo mladoletnikov v prekrškovnem postopku;
- študent razvije kritični pogled na razmerje učinkovitosti prekrškovnega pregona na eni strani ter varstvom pravic v postopkih;
- zmožen je sestaviti temeljne akte v prekrškovnem postopku;
- zmožen je kritično presojati vsakokratno veljavno zakonodajo ter sodno prakso.
Metode poučevanja in učenja:
- razlaga
- razgovor/diskusija
- delo z besedilom
- preučevanje primerov
- sodna praksa
- nastopi študentov
Načini ocenjevanja:
Pisni izpit.