Raziskovalni podatki

Raziskovalni podatki so podatki, ki jih raziskovalci zbirajo, opazujejo, ustvarjajo, pridobivajo ali uporabljajo pri svojem raziskovalnem delu.

Raziskovalni podatki so lahko na primer:

• podatki, pridobljeni z anketami, intervjuji ali fokusnimi skupinami;
• transkripti in anonimizirani zapisi;
• zbirke zakonodaje, sodne prakse in drugih pravnih dokumentov;
• statistični podatki in preglednice;
• podatki iz javnih evidenc in podatkovnih zbirk;
• bibliografske zbirke;
• fotografije, zvočni in videoposnetki;
• programska koda in druga raziskovalna orodja;
• dokumentacija in metapodatki, potrebni za razumevanje podatkov.

Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki oziroma NRRP je dokument, v katerem raziskovalec opredeli, kako bo z raziskovalnimi podatki ravnal med raziskavo in po njenem zaključku.

V načrtu se navede zlasti:

• katere podatke bo raziskovalec uporabljal ali ustvarjal;
• kako bodo podatki zbrani oziroma pridobljeni;
• kje in kako bodo shranjeni;
• kako bodo izdelane varnostne kopije;
• kdo bo imel dostop do podatkov;
• kako bodo zaščiteni osebni, občutljivi ali zaupni podatki;
• kako bodo podatki organizirani in dokumentirani;
• kateri podatki bodo objavljeni;
• v katerem repozitoriju bodo podatki trajno shranjeni;
• pod katerimi pogoji bodo podatki dostopni za ponovno uporabo.

NRRP pripravijo raziskovalci, kadar to zahtevajo financer raziskovalnega projekta, pogoji javnega razpisa, pogodba o financiranju ali pravila raziskovalne organizacije.

Pri raziskavah, ki so iz javnih virov sofinancirane najmanj v višini 50 odstotkov, je treba upoštevati zahteve zakonodaje s področja odprte znanosti ter zahteve posameznega financerja.

Raziskovalci morajo pred začetkom projekta preveriti:

• ali je priprava NRRP obvezna;
• kateri obrazec morajo uporabiti;
• do katerega roka ga morajo pripraviti;
• ali ga morajo med projektom posodabljati;
• ali mora biti NRRP javno objavljen;
• do katerega roka morajo objaviti raziskovalne podatke.

Iskanje in pridobivanje podatkov

Pred zbiranjem novih podatkov je priporočljivo preveriti, ali ustrezni podatki že obstajajo v javnih evidencah, podatkovnih bazah, arhivih ali repozitorijih.

Pri uporabi obstoječih podatkov je treba preveriti njihov izvor, kakovost, pogoje uporabe, licenco in način citiranja.

Zbiranje in ustvarjanje podatkov

Pred začetkom zbiranja podatkov je treba določiti raziskovalne metode, vrste podatkov in način njihovega dokumentiranja.

Če raziskava vključuje osebne, občutljive ali zaupne podatke, je treba pravočasno urediti vprašanja varstva osebnih podatkov, etične presoje in potrebnih soglasij.

Organiziranje in dokumentiranje

Podatki morajo biti urejeni tako, da jih je mogoče pozneje razumeti in uporabljati.

Priporočljivo je:

• vzpostaviti pregledno strukturo map;
• določiti enoten način poimenovanja datotek;
• ustrezno označevati različice dokumentov;
• zapisovati uporabljene metode in postopke;
• podatkom dodati metapodatke in spremno dokumentacijo.

Shranjevanje in varovanje

Podatki morajo biti med raziskavo varno shranjeni in zaščiteni pred izgubo, nepooblaščenim dostopom ali spremembami.

Raziskovalec mora poskrbeti za:

• redno izdelovanje varnostnih kopij;
• zaščito naprav in uporabniških računov;
• omejevanje dostopa do podatkov;
• varno izmenjavo podatkov med sodelujočimi;
• ustrezno zaščito osebnih in zaupnih podatkov.

Z raziskovalnimi podatki je treba ravnati tako, da so čim bolj skladni z načeli FAIR.

To pomeni, da naj bodo podatki:

• najdljivi – opisani z ustreznimi podatki in opremljeni s trajnim identifikatorjem;
• dostopni – dostopni na jasno določen način;
• interoperabilni – shranjeni v splošno uporabljanih in ustreznih formatih;
• ponovno uporabni – dovolj dobro opisani, da jih lahko razumejo in ponovno uporabijo tudi drugi.

Načela FAIR ne pomenijo, da morajo biti vsi raziskovalni podatki popolnoma javno dostopni.

Raziskovalne podatke, ki jih je mogoče objaviti, je treba po zaključku raziskave shraniti v ustreznem in zaupanja vrednem podatkovnem repozitoriju.

Repozitorij naj omogoča:

• dolgoročno hrambo podatkov;
• objavo ustreznih metapodatkov;
• dodelitev trajnega identifikatorja, na primer DOI;
• določitev licence oziroma pogojev uporabe;
• odprti, omejeni ali časovno odloženi dostop.

Prednost ima področni repozitorij, namenjen podatkom z določenega raziskovalnega področja. Če ustreznega področnega repozitorija ni, se lahko uporabi splošni oziroma večnamenski repozitorij.

Pri izbiri repozitorija je priporočljivo preveriti, ali:

• sprejema konkretno vrsto podatkov;
• omogoča dodelitev trajnega identifikatorja;
• omogoča določitev različnih načinov dostopa;
• zagotavlja dolgoročno hrambo;
• omogoča uporabo ustrezne licence.

Vseh raziskovalnih podatkov ni mogoče javno objaviti.

Dostop se lahko omeji zlasti zaradi:

• varstva osebnih podatkov;
• varstva zasebnosti sodelujočih v raziskavi;
• varovanja intelektualne lastnine;
• avtorskih pravic;
• poslovnih skrivnosti;
• pogodbenih obveznosti;
• varnosti oseb ali države;
• drugih zakonskih ali etičnih omejitev.

Razloge za omejitev dostopa je treba jasno pojasniti v NRRP.

Doktorski študent pripravi načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki v sodelovanju z mentorjem in ga med raziskovanjem po potrebi dopolnjuje ter posodablja.

V načrtu opredeli zlasti:

• katere raziskovalne podatke bo zbiral, ustvarjal ali uporabljal;
• kako bo podatke shranjeval in varoval;
• kdo bo imel dostop do podatkov;
• kako bo uredil varstvo osebnih, občutljivih ali zaupnih podatkov;
• kje in pod katerimi pogoji bodo podatki objavljeni oziroma dolgoročno shranjeni.

Če doktorska disertacija temelji izključno na teoretičnem raziskovanju in ne vključuje zbiranja, ustvarjanja ali uporabe raziskovalnih podatkov, študent to v načrtu ustrezno pojasni in utemelji.

Raziskovalci morajo praviloma uporabiti obrazec NRRP, ki ga določa financer oziroma dokumentacija posameznega javnega razpisa.

• Priročnik o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki
• Nacionalni portal odprte znanosti
• ARIS – Obrazci
• Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID)
• Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti
• Register podatkovnih repozitorijev re3data
• Arhiv družboslovnih podatkov
• CLARIN.SI – repozitorij jezikovnih virov in orodij
• Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije – DiRROS
• DiRROS Data – repozitorij raziskovalnih podatkov

Za pomoč pri pripravi NRRP, izbiri repozitorija, objavi raziskovalnih podatkov, pripravi metapodatkov ali drugih vprašanjih s področja odprte znanosti se lahko obrnete na: