Etični problemi globalnega prava
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
5 | 120 | 5 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Vpis v tekoči letnik.
Vsebina:
Filozofske in etične dimenzije globalnega prava:
– etične in politične dimenzije mednarodnega prava in transnacionalnega prava
– etične dimenzije mednarodnih odnosov
– vrednotenje ravnanj in politik v globalni družbi
– vprašanje globalne pravičnosti in spoštovanja človekovih pravic
– filozofske dimenzije človekovih pravic in dolžnosti
– kozmopolitizem, večkulturnost in domoljubje
– naravno pravo kot temelj globalnega prava
– pomen vladavine prava za globalno skupnost
– svetovni etos in vprašanje globalnega moralnega poenotenja sveta
– temeljni izzivi globalizacije
– ekološki, trajnostni in pravičen razvoj globalne družbe
Cilji in kompetence:
Cilj predmeta je seznaniti študente s temeljnimi dimenzijami, vprašanji, problemi in stališči glede vprašanj razvoja in dosega globalnega prava. V kontekstu globaliziranega in torej močno soodvisnega svetu bodo pomembno poudarjene etične vsebine globalnega prava (temelji, izvori, upravičenje takšnega prava), ki bodo povezane z vprašanji kozmopolitizma, človekovih pravic, globalne pravičnosti in človeka ter človeštva. Študenti bodo kompetentno poznali to področje, ga znali povezati s preostalimi študijskimi vsebinami ter ga kasneje uporabili tudi v praksi.
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje: Razumevanje razsežnosti odnosa med pravom in etiko Razumevanje raznolikih problemov ter odprtih vprašanj globalnega prava Poglobljeno razumevanje globalizacije, njenih procesov in posledic Poznavanje izvorov kozmopolitske misli (antika) in njenih povezav z naravnim pravom ter človekovimi pravicami Razvita sposobnost (pojmovno artikulirane) presoje vprašanj, povezanih z globalnim pravom Razširitev in poglobitev vednosti o pomembnih etičnih temah in s tem tudi zmožnost za dialog med posamezniki ali družbenimi skupinami;
Študent osvoji sposobnosti argumentiranja, kritičnega mišljenja v kontekstu in okvirih problemskega polja globalnega prava, prepoznavanja smisla in vrednot ter kritičnega obravnavanja moralnih vprašanj in moralnih dilem.
Metode poučevanja in učenja:
Predavanja, razprava na podlagi seminarskega prebiranja tekstov (pravni dokumenti, krajše razprave in primeri), samostojna analiza in raziskovalno delo študenta.
Načini ocenjevanja:
Pisni izpit – 100 %