Mednarodni odnosi
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
30 | 95 | 5 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Vpis v 2. letnik.
Vsebina:
Jedro vsebine predmeta je razumevanje strukture mednarodne skupnosti, njen razvoj, in temeljne značilnosti sodobne mednarodne skupnosti. Ko se skuša študentom na višji , magistrski ravni predstaviti navedeno problematiko je glede na dejstvo, da pred tem niso pridobili temeljnih znanj o mednarodnih odnosih in mednarodnem pravu potrebno tudi opredeliti najpomembnejše pojme iz teorije mednarodnih odnosov in mednarodnega prava, zlasti koncept in vlogo suverenosti, ki opredeljuje mednarodno skupnost in odnose v njej.
V okviru obravnave subjektov je poleg njihove splošne opredelitve dan poseben poudarek državi, ki zaradi njene suverenosti in siceršnjega položaja, ima v mednarodnih odnosih specifičen položaj in dominantno vlogo. Poleg države so kot subjekti mednarodnih odnosov obsežneje obravnavani narodi s poudarkom na problematiki samoodločbe narodov in varstva narodnih manjšin. Izpostavljena je tudi vloga transnacionalnih korporacij, verskih skupnosti in NGO v mednarodni skupnosti. Razen nekaj temeljnih ugotovitev je problematika mednarodnih organizacij obravnavana v okviru posebnega predmeta.
V vsebino predmeta sodi tudi poglobljena in postdiplomski ravni ustrezna obravnava odnosov v mednarodni skupnosti. Posebej so obravnavani odnosi kooperacije na eni in odnosi konflikta na drugi strani, zlasti narava mednarodnih konfliktov, njihovi vzroki, vrste konfliktov in možnosti razreševanja na miren način. Posebej je izpostavljena problematika odnosov odvisnosti, zavezništva, regionalne mednarodne povezave.
V delu predmeta, kjer se obravnava objektivne dejavnike, ki vplivajo na položaj držav v mednarodnih odnosih je izpostavljen geografski faktor, faktor neenakomernega razvoja, demografski faktor in tehnološki faktor, saj tehnološka razvitost postaja v modernem svetu vse bolj pomembna za položaj države v mednarodni skupnosti.
Pomemben del predmeta je obravnava zunanje politike, njenega oblikovanja in uveljavljanja državni interesov v mednarodni skupnosti. Opredeljeni so, in njihova vloga v zunanji politiki, »nacionalni interes«, »kompromis«, sredstva zunanje politike, pri čemer so v ospredju pogajanja.
V okviru predmeta, zlasti na vajah, so eksplicitno obravnavani teoretski pristopi k proučevanju mednarodnih odnosov in zunanje politike.
Cilji in kompetence:
Cilj programa je temeljita seznanitev s strukturami in procesi v mednarodni skupnosti, kot so se razvijali skozi zgodovino in kakršni so značilni za obdobje t. i. “Nove svetovne ureditve”. Ob izbranih poglavjih iz diplomatske zgodovine se slušatelji seznanijo z razvojem mednarodnih odnosov od “westfalskega miru” do razpada bipolarnega sistema po padcu berlinskega zidu, nato pa so predstavljene temeljne značilnosti sodobne mednarodne skupnosti. Obravnavani so temeljni problemi, katerimi se sooča svet v času globalizacije, pri čemer so v središču pozornosti varnostno-politične dileme. Ovrednotena je vloga glavnih akterjev v “Novi svetovni ureditvi”, pri čemer so v ospredju odnosi med globalno supersilo ZDA in njenimi potencialnimi tekmicami: Evropsko unijo, Kitajsko, Rusko federacijo in Indijo.
Slušatelji se na izbranih primeri seznanijo z metodologijo analiziranja aktualnih problemov mednarodne politike. Bili bi naj sposobni delovati profesionalno pri katerikoli državni dejavnosti v mednarodnih odnosih.
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje: Študent/študentka naj bi pri tem predmetu pridobil:
Razumevanje sodobnega sveta, procesov v mednarodni skupnosti in položaja Slovenije v njej. Študenti naj bi si ti znanje pridobili kot znanje na podiplomskem študiju, torej ne le memorativno razumevanje, pač pa tudi sposobnost razumeti globlje vzroke mednarodnih dogajanj, Pridobili naj bi sposobnost samostojno analizirati mednarodna dogajanja, interpretirati njihove vzroke in posledice. Razumel naj bi možnosti in cilje zunanje politika naše države Republike Slovenije in njene nacionalne interese.
Metode poučevanja in učenja:
Oblike dela:
- Frontalna oblika poučevanja
- Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
- Samostojno delo študentov
- e-učenje
Metode (načini) dela:
- Razlaga
- Razgovor/ diskusija/debata
- Delo z besedilom
- Proučevanje primera
- Igra vlog
- Druge vrste nastopov študentov
- Reševanje nalog
- Vključevanje gostov iz praksi
- Udeležba na okrogli mizi, na konferenci
Načini ocenjevanja:
Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)
Pisni izpit, seminarska naloga.