Upravni sistemi
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
30 | 220 | 10 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Vpis v 1. letnik.
Vsebina:
I. Splošna vprašanja
1. Pojem uprave in upravljanja Terminološka vprašanja. Negativne in pozitivne, formalne in materialne opredelitve uprave in upravljanja. Organizacijski in funkcionalni vidik upravljanja. Posredna in neposredna uprava. Interna uprava. Upravljanje kot informacijski proces in kot družbeni pojav.
2. Upravni proces Faze upravnega procesa. Delitev dela na področju upravljanja. Prenašanje pooblastil za odločanje in izvrševanje splošnejših odločitev. Strokovno tehnična uprava in neposredno izvrševanje odločitev. Upravni ciklus.
3. Pojem javne uprave Proces upravljanja v javnih zadevah. Javni interes, družbene zadeve in družbene potrebe. Temeljne funkcije javne uprave.
4. Pojem državne uprave Nastanek in razvoj državne uprave. Družbena vloga države in njene uprave. Razmerje države in njene uprave. Temeljne funkcije državne uprave.
5. Upravna znanost Pojem in klasifikacija znanosti. Predmet in metoda družbenih znanosti. Predmet, metode, objekt in viri upravne znanosti. Položaj upravne znanosti v sistemu družbenih znanosti. Razmerje upravne in upravnopravne znanosti.
6. Razvoj upravne znanosti Nastanek upravne znanosti. Kamerialistična šola in Lorenz von Stein. Diferenciacija upravne znanosti: upravnopravna smer in upravnotehnična smer. Tendence k ponovni integraciji proučevanja uprave.
7. Upravni sistemi Pojem upravnega sistema in njegove vrste. Upravne organizacije kot elementi upravnih sistemov in njihova opredelitev. Značilnosti teritorialnih, asociativnih in funkcionalnih upravnih sistemov. Oris razvoja upravnih sistemov. Diferenciacija in integracija upravnih sistemov.
8. Pojem vloge javne uprave v družbi Opredelitev vloge uprave. Vloga, funkcije in naloge javne uprave. Sintetični in analitični pristop pri ugotavljanju vloge uprave. Dvojnost vloge uprave: uprava kot izvrševalec oblasti (oblastvena vloga) in uprava kot “služabnik ljudstva” (servisna vloga). Teorija birokracije in klasična francoska teorija javnih služb – upravne, sodne in komercialne javne službe. Eksekutivna, kurativna in servisna funkcija državne uprave.
9. Razvojni pogled na vlogo javne uprave v družbi Vloga uprave v antičnih družbah, fevdalizmu, absolutističnih monarhijah, zgodnjem kapitalizmu, socializmu in sodobnih tržnosocialnih družbah. Povezanost vloge uprave s splošnim družbenim razvojem.
10. Javna uprava in tranzicija Reforma javne uprave v državah v tranziciji. Primerjava tranzicijskih državah.
11. Splošno o upravni organizaciji Pojem organizacije. Pojem upravne organizacije. Značilnosti upravne organizacije. Vrste upravnih organizacij in njih posebnosti. Tendence v razvoju upravnih organizacij: tendenca naraščanja, diferenciacije, profesionalizacije in zmanjševanja prisilnosti.
12. Načela organiziranja upravnih organizacij Elementi organizacijske strukture: naloge, organizacijske vloge in organizacijske enote. Razmerja med elementi organizacijske strukture in načini njihovega povezovanja. Resorno, funkcionalno in teritorialno načelo organiziranja upravnih organizacij. Analitični pristop k organiziranju upravnih organizacij. Notranja organizacijska struktura upravnih organizacij.
13. Javna uprava in Evropska unija Javna uprava med nacionalno državo in Evropsko unijo. Načela evropskega upravega prava. Evropska javna uprava in nove evropske upravne institucije (neodvisne agencije, komiteji).
II. Državna uprava
1. Vlada Zgodovinski izvor vlade. Položaj vlade ali vrha izvršilne oblasti v nekaterih primerjalnih sistemih: kanclerski model vlade (Avstrija, Nemčija); vlada kot svet ministrov (Italija), kabinetni model (Anglija); predsedniška izvršilna oblast (Francija, ZDA). Sestava vlade in njeno oblikovanje; položaj predsednika vlade. Vladne službe in njih naloge ter organizacija. Funkcije vlade: eksekutivna, kurativna, koordinativna in reprezentativna funkcijal. Pravni akti vlade. Razmerje vlade do Državnega zbora in do ministrstev. 2. Ministrstva in drugi osrednji upravni organi Ustavne določbe o strukturi uprave. Ustanovitev upravnih organov. Ministrstva, upravni organi in organizacije v sestavi ministrstev. Drugi državni organi, ki opravljajo upravne naloge. Funkcije minstrstev. Eksekutivna funkcija: pravne oblike izvrševanja zakonov. Upravni nadzor: splošna vprašanja nadzora, nadzor nad zakonitostjo, inšpekcijski nadzor, upravna inšpekcija. Skrb za javne službe. Strokovne naloge v zvezi z državnim premoženjem. Medsebojna razmerja ministrstev. Razmerje ministrstev in organov ter organizacij v njih sestavi.
3. Pojem teritorializacije uprave Osrednja in lokalna uprava. Problemi oblikovanja upravnoteritorialnih enot: splošne in posebne enote, naloge, območje. Razmerja upravnih teritorialnih enot do lokalnih skupnosti. Vpliv prebivalcev in lokalnih interesov na lokalno upravo. Lokalna uprava v nekaterih primerjalnih upravnih sistemih.
4. Lokalna organizacija državne uprave Upravni okraji (splošne upravne enote) in njihova notranja organiziranost. Naloge upravnih okrajev (enot). Vodenje upravnih okrajev (enot). Razmerje vlade ter ministrstev in upravnih okrajev Posebna upravna teritorialna organiziranost: javna varnost, obramba, varstvo voda.
5. Financiranje državne uprave Sredstva državne uprave: viri in poraba. Problemi ekonomičnosti in učinkovitosti uprave. Zgodovinski razvoj financiranja uprave. Proračunski sistem. Sodobni poskusi uvajanja dohodkovnega sistema. Prednosti, pomanjkljivosti in omejitve. Pravna ureditev javnih financ. Proračun države: pravni status, struktura, oblikovanje. Pravni režim državnega premoženja: upravljanje, razpolaganje.
6. Finančni nadzor uprave Oblike in načini finančnega nadzora. Proračunska inšpekcija. Nadzor računskega sodišča: sestava, pristojnost, postopek, akti in ukrepi.
7. Javna naročila Pojem javnega naročila in pravna narava (akti poslovanja). Opredelitev naročnika. Postopki oddaje javnega naročila. Javna naročila na nekaterih posebnih področjih. Revizija javnih naročil.
III. Lokalna samouprava
1. Pojem lokalne samouprave in njena vsebina. Zgodovinski izvori lokalne samouprave v Evropi. Razmerje med lokalno samoupravo in državo. Pravna narava lokalne samouprave. Lokalne skupnosti in njihove vrste. Lastnosti lokalnih skupnosti.
2. Upravni aspekt lokalne samouprave Temeljni organi lokalnih skupnosti. Izvirne in prenešene naloge lokalnih skupnosti. Financiranje lokalnih skupnosti in njih nalog. Temelji lokalne samouprave v nekaterih primerjalnih upravnih sistemih.
3. Prva stopnja lokalne samouprave Občina. Pogoji za ustanovitev občine in postopek ustanovitve, vrste, področje delovanja (izvirna in prenešena pristojnost). Mestne občine in njih posebne naloge. Organi občine in način njihovega oblikovanja. Financiranje občin: viri, omejitve pri zadolževanju. Občinska uprava in način odločanja. Pravni položaj delov občin.
4. Druga stopnja lokalne samouprave Vrste lokalnih skupnosti druge stopnje, način oblikovanja, področje delovanja (izvirna in prenešena pristojnost), organi.
5. Razmerje lokalnih skupnosti do države Upravni in sodni nadzor nad lokalno samoupravo. Varstvo lokalne samouprave pred poseganjem države.
IV. Nedržavna uprava
1. Splošna vprašanja:Parastatalne organizacije. Nevladne organizacije, Upravni aspekti nedržavne uprave – javno pooblastilo. Samoregulacija in neodvisna regulacija.
2. Javno pooblastilo Ustavne opredelitve. Nosilci javnega pooblastila. Način zaupanja javnega pooblastila. Javno pooblastilo in posebne ali izključne pravice. Vsebina javnega pooblastila: Izdajanje splošnih aktov: problemi identifikacije, primeri, pravna narava in zakonitost. Izdajanje posamičnih aktov: identifikacija, primeri, postopek odločanja. Materialna dejanja: identifikacija, primeri. Upravni nadzor: možnosti in zakonske omejitve.
3. Opredelitev oseb javnega prava Poejm pravne osebe javnega prava. Identifikacijski kriteriji: način ustanovitve, funkcije, financiranje, ingerence ustanovitelja. Splošni pravni režim oseb javnega prava.
4. Vrste oseb javnega prava Teritorialne in specializirane osebe javnega prava. Teritorialne: država in njih povezave, lokalne skupnosti in njih deli. Specializirane osebe javnega prava: javni zavodi, javna podjetja, javne agencije, javni skladi, “sui generis” osebe javnega prava.
5. Nedržavne upravne organizacije: splošna vprašanja Pojem – organizacije, ki opravljajo naloge nedržavne uprave. Pravni status nedržavnih upravnih organizacij: osebe javne in osebe zasebnega prava. Funkcije nedržavnih upravnih organizacij: regulatorne, servisne in prostovoljne nedržavne upravne organizacije.
6. Zbornice Pojem. Način ustanovitve, Vrste zbornic: gospodarske in profesionalne. Organi zbornic. Financiranje zbornic. Javna pooblastila zbornic. Problematika obveznega članstva.
7. Javne agencije Razlogi za neodvisne regulatorne organizacije. Elementi neodvisnosti: statusni, personalni, funkcionalni, finančni. Splošna pravna ureditev javnih agencij: vrste, način ustanovitve, organi, upravljanje, naloge. Posebne javne agencije.
8. Javni skladi Opredelitev in razmerje do ustanov. Pravna ureditev javnih skladov: vrste, način ustanovitve, organi, upravljanje, namensko premoženje, prenehanje. Posebni javni skladi.
V. Javne službe
1. Pojem javne službe Nastanek in razvoj javnih služb. Vrste javnih služb: gospodarske in negospodarske javne službe. Materialni kriteriji za opredelitev javne službe: netržnost in naravni monopoli, nujnost, kolektivna narava dobrin, prisilnost. Javne službe kot dejavnosti s posebnimi obveznostmi – obveznosti javne službe.
2. Liberalizacija javnih služb Pojmi: liberalizacija, komercializacija, privatizacija. Posebne in izključne pravice ter pravo EU: pojem, dopustnost podeljevanja. Pravni instrumenti liberalizacije: ločitev dejavnosti (“unbundling”), neodvisno upravljanje.
3. Gospodarske javne službe: pojem teh služb in njih upravljanje Opredelitev in vrste gospodarskih javnih služb. Način upravljanja: direkcija, javni holding, neodvisni regulatorji. Financiranje gospodarskih javnih služb. Položaj uporabnikov.
4. Oblike izvajanja gospodarskih javnih služb Režijski obrat: pravni položaj, način delovanja. Gospodarski javni zavod: pravni položaj, sredstva, način upravljanja. Javno podjetje: ustanovitev in pooblastila ustanovitelja, razmerje do pravne ureditve gospodarskih družb. Koncesija: pojem in zgodovinski izvor, podelitev koncesije, pravna narava koncesijske pogodbe, oblike prenehanja koncesije (pogodbene in javnopravne). Vlaganje javnega kapitala: namen, postopek vlaganja.
5. Druge javne službe: T.i. negospodarske ali socialne javne službe. Javni zavod: pravni status, organi, način upravljanja. Koncesija na področju socialnih javnih služb. Druge javne službe.
VI. Razvoj in modernizacija javne uprave v Sloveniji
1. Načela delovanja sodobne javne uprave (zakonitost in pravna varnost, nepristranskost in objektivnost, politična nevtralnost, strokovnost, usmerjenost k uporabniku, odprtost in preglednost, kakovost in učinkovitost)
2. Cilji in načela razvoja javne uprave v Sloveniji
3. Elementi (»stebri«) modernizacije javne uprave
4. Zakonodajni projekti
4.1. Zakon o državni upravi
4.2. Zakon o javnih agencijah
4.3. Zakon o inšpekcijskem nadzoru
4.4. Zakon o javnih uslužbencih
5. Uvajanje kakovosti v poslovanje javne uprave
5.1. Splošno o kakovosti v javni upravi
5.2. Uvajanje standardov serije ISO 9000
5.3. Razvoj modela C.A.F. (Commoin Assessment Framework)
5.4. Ukrepi za večjo usmerjenost k uporabniku
5.5. Ukrepi za večjo odprtost in transparentnost
5.6. Odpravljanje administrativnih ovir
6. »E-uprava«: cilji projekta »e-uprava«, izvedbeni projekti, e-uprava in prenova poslovanja
VII. Izbrana poglavja iz ustavnega upravnega prava
1. Sodno pravo Upravnega in Ustavnega sodišča kot vir upravnopravnih norm in kot podlaga za delo uprave
2. Informacijska zasebnost
Cilji in kompetence:
Uvodni pojmi ter ustavna in filozofska izhodišča upravnega prava: varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na področju javne uprave; demokratična in pravna država; načelo delitve oblasti; načelo sorazmernosti; načelo enakosti; zakonodajna, izvršilna, upravna in sodna dejavnost; pojma uprave in državne uprave; razmerje med sodstvom in upravo; upravno pravo; predmet upravnega prava; nastanek in razvoj upravnega prava, razmerje upravnega prava do drugih pravnih vej in njegova razmejitev z njimi; upravno pravna znanost; viri upravnega prava; sistem upravnega prava; zakonitost upravnega delovanja: pravna pravilnost uprave; razvoj načela zakonitosti uprave; posebni problemi zakonitosti uprave; ustavno sodna presoja zakonitosti uprave.
Upravne norme in upravni akti: splošni pojmi; upravno pravno razmerje; pravica in pravni interes; pravna in realna dejanja; upravne norme in upravni akti; hierarhija pravnih norm in pravnih aktov; objavljanje pravnih aktov; fenomen tajne zakonodaje v komunistični Jugoslaviji; upravni predpisi in abstraktni upravni akti; terminološki problemi; pojem in značilnosti upravnega predpisa (abstraktna upravna norma); abstraktni upravni akt; povezanost in stopnje upravnih predpisov; neskladnost med upravnimi normami in oblike aktov, v katerih so izražene; eksistenčna in vsebinska odvisnost upravnih predpisov; časovna in krajevna veljavnost; spontani in nespontani akti; izvršilna klavzula; klasifikacija abstraktnih upravnih aktov; vrste abstraktnih upravnih aktov.
Konkretni upravni akti: pojem in značilnosti konkretnega upravnega akta; konstitutivni in deklarativni akti; pozitivni akt; molk uprave; sestavljeni akti; odločbe in sklepi; dodatek: pogoji, modusi, roki in pridržek veljavnosti; časovna veljavnost; retroaktivnost; problem pravnomočnosti konkretnih upravnih aktov; vloga računalniških sistemov pri upravno pravnem delovanju; napake konkretnih upravnih aktov; bistvene in nebistvene napake; neobstoječi akti, ničnost in nični akti; izpodbojnost in izpodbojni akti; nebistvene napake; klasifikacija primerov nezakonitosti; napačni ali pomotni avtomatsko izdelani upravni akti; odgovornost države za škodo. Realni akti upravnih organov: obveščanje udeležencev upravnopravnih razmerij; sprejemanje izjav za potrebe upravnih organov; dejanska realna dejanja; drugi realni akti.
Organizacija uprave: Posredovanje poglobljenega znanja o temeljnih oblikah in razvojnih trendih upravne organizacije. Pri tem so posebej obravnavana vprašanja organizacije kot strukture in procesa s strukturalnega, teleološkega in materialnega aspekta. Posebej so obravnavana vprašanja formalnih in neformalnih organizacij in organizacijskih teorij.
Ureditev in razvoj javne uprave: integralni pojem javne uprave; modernizacija slovenske javne uprave; uvajanje modela “New Public Management”; harmonizacija slovenskega upravnega sistema s pravom Evropske unije.
Upravne institucije: Posredovanje poglobljenega znanja o posebnostih posameznih upravnopravnih institucij. Med upravnopravnimi institucijami bo več pozornosti namenjene tistim, ki predstavljajo upravnopravne posege v ustavne pravice posameznikov in pravnih oseb, in še posebej upravnopravnim posegom v zasebno lastnino, upravnopravnim posegom v informacijsko zasebnost, upravnopravnim posegom zaradi varstva okolja. Organizacija javnih služb: prikaz razvoja javnih služb; kriteriji za opredelitev javne službe kot dejavnosti; vrste javnih služb in njihove značilnosti; financiranje javnih služb; organizacijske oblike izvajanja javnih služb; koncesija in njena pravna ureditev; razmerja med porabniki in izvajalci javnih služb; pogoji in oblike privatizacije javnih služb ter učinki privatizacije.