Ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
30 | 220 | 10 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Vpis v 1. letnik.
Vsebina:
Pojem, izvori in viri človekovih pravic
Državljanske in politične pravice I (pravica do življenja, prepoved mučenja, pravica do svobode in varnosti)
Državljanske in politične pravice II (pravica do poštenega sojenja, svoboda mišljenja, vesti in vere)
Državljanske in politične pravice III (svoboda govora, pravica do zasebnosti, svoboda združevanja)
Mednarodno varstvo ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic
Varstvo človekovih pravic otrok, žensk, delavcev migrantov in invalidov
Domače in mednarodno postopkovno varstvo človekovih pravic
Človekove pravice, globalizacija in podjetja
Mednarodno varstvo človekovih pravic in medkulturno sodelovanje
Vsebinsko in postopkovno varstvo človekovih pravic v ustavnem in mednarodnem pravu
Cilji
Predmet ustavno in mednarodno varstvo človekovih pravic obravnava tako vsebinsko kot tudi postopkovno mednarodno varstvo človekovih pravic. Posebna pozornost je namenjena opredelitvi predmetnega področja posameznih državljanskih, političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, ki se obravnavajo z vidika mednarodnega varstva človekovih pravic, kakor tudi z vidika Evropske konvencije o varstvu človekovih pravicah in temeljnih svoboščin. Pri predmetu se primarno obravnava vsebinsko varstvo človekovih pravic. Na podlagi splošnih spoznanj o človekovih pravicah pričujoči predmet obravnava specifične primere iz domačih pravnih redov sredozemskih držav. Vsebinsko se obravnavajo vprašanja, ki so vezana na človekove pravice posameznika in skupin, kakor tudi vprašanja, pri katerih gre za javnopravne omejitve človekovih pravic posameznikov z vidika zagotavljanja varnosti in varovanja javnega reda. Pričujoči predmet bo obravnaval mednarodno varstvo človekovih pravic v kontekstu njihovega vsakodnevnega uresničevanja.
Kompetence
Pričujoči predmet prispeva k razvoju naslednjih splošnih in specifičnih kompetenc študentov:
a) Splošne kompetence :
- sposobnost razumevanja temeljnih institutov javne uprave na ravni magistrskega strokovnega študija,
- poznavanje in razumevanje pravnih pojmov, pravnih pravil, pravnih načel s področja javnega prava,
- sposobnost in razvoj kritičnega mišljenja pri obravnavi temeljnih vprašanj, procesov in problemov,
- sposobnost poznavanja in izvirnega reševanja konkretnih sodnih, pravnih in drugih družbenih problemov,
- sposobnost prehoda od opisnega načina učenja do analitičnega učenja s poudarkom na samokritičnem mišljenju,
- sposobnost izboljšanja izbire in uporabe raziskovalnih metod glede na specifični problem,
- razumevanje nujnosti nevtralnega svetovnonazorskega pristopa pri reševanju problemov v javni upravi,
- izboljšanje učinkovitosti in nediskriminatornosti uporabe pridobljenega znanja,
- izboljšanje sposobnosti odločanja o temeljnih dilemah slovenske družbe v konkretnih primerih,
- vključevanje pridobljenega znanja v delovni proces in reševanje delovnih nalog,
- sposobnost iskanja utemeljenih alternativnih rešitev in njihovo uporabo pri konkretnih problemih,
- sposobnost pridobljenega znanja in veščin v prostovoljno delo,
- sposobnost interdisciplinarnega učenja in uporabe znanj iz različnih strokovnih področij,
- sposobnost predanega samostojnega dela in njegove samorefleksije,
- sposobnost skupinskega dela in odločanje ter mreženja na strokovnem področju,
- sposobnost iskanja rešitev in njihove uporabe v praksi,
- izboljšanje in razvoj govorniških sposobnosti v akademskem svetu in v praksi,
- razvoj sposobnosti pisanja strokovnih prispevkov na visoki strokovni ravni,
- sposobnost pravilnega citiranja v besedilu in na njegovem koncu.
b) Specifične kompetence:
- sposobnost razumevanja in kritične razlage temeljnih institutov ustavnega in mednarodnega prava človekovih pravic,
- sposobnost osvojitve temeljnih vprašanj vsebinskega in postopkovnega prava človekovih pravic in njihove uporabe na praktičnih primerih,
- sposobnost umestitve posamičnih pravic v varstvo človekovih pravic,
- sposobnost kritične presoje ter analize in interpretacije aktualnih dogodkov,
- sposobnost kritične presoje sodne prakse ustavnih, regionalnih in mednarodnih sodišč za varstvo človekovih pravic,
- sposobnost uporabe osnovnih in naprednih metodoloških pristopov pri raziskovanju vprašanj prava človekovih pravic,
- sposobnost uporabe pridobljenih znanj pri reševanju konkretnih problemov in v delu z ljudmi v praksi,
- sposobnost kreativne in izvirne uporabe pridobljenega znanja v navidezno nerešljivih primerih.
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje:
– Seznanitev študentov s pojmom in razvojem prava človekovih pravic ter njegovimi temeljnimi inštituti.
– seznanitev študentov s konceptom in delitvijo človekovih pravic
– Osvojitev temeljnih vprašanj vsebinskega in postopkovnega prava človekovih pravic
– razvije zanimanje in znanje o prava človekovih pravic
– razvije kritično razumevanje prava človekovih pravic
– zmožen/na je ustrezno umestiti posamične pravice v varstvo človekovih pravic
– zmožen/na je kritične presoje ter analize in interpretacije dogodkov in usmeritev iz sodobna obdobja
– poznavanje in kritična presoja sodne prakse mednarodnih sodišč za varstvo človekovih pravic
– pozna in uporablja osnovne in napredne metodološke pristope pri raziskovanju vprašanj prava človekovih pravic
Metode poučevanja in učenja:
- Predavanja z uporabe sokratske metode in vključevanjem primerov
- Proučevanje sodnih in drugih družbenih primerov na področju človekovih pravic
- Kritčna razlaga in refleksija besedil
- Skupinska diskusija o izbranih temah
- Seminarsko in samostojno delo študentov
Načini ocenjevanja:
Pisni izpit.