Ustavnosodno varstvo
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
| Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
|---|---|---|---|---|---|
| 30 | 95 | 5 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Vpis v 2. letnik.
Vsebina:
1. Opredelitev načel pravne države
2. Pomen načel pravne države za izvrševanje normativne funkcije uprave
3. Vezanost uprave na zakon pri izdajanju podzakonskih aktov
4. Vezanost uprave na zakon pri izdajanju posamičnih upravnih aktov
5. Vloga uprave pri normativnem urejanju načina uresničevanja človekovih pravic
6. Vloga uprave pri normativnem urejanju omejevanja človekovih pravic
7. Položaj in pristojnosti Ustavnega sodišča
8. Postopek ustavnosodne presoje in vezanost uprave na odločbe ustavnega sodišča
9. Vrste ustavnosodne presoje aktov uprave
10. Tehnike abstraktne ustavnosodne presoje in njihovo pravno učinkovanje
11. Konkretna ustavnosodna presoja in pravno učinkovanje na področju upravnih zadev
12. Omejitve ustavnosodne presoje z vidika prava EU
Cilji in kompetence:
Cilji:
V okviru predmeta se študent najprej seznani z načeli pravne države, jih analizira in ovrednoti kot podlago in okvir normativnega delovanja uprave. V nadaljevanju jih poveže z vlogo uprave pri uresničevanju in omejevanju človekovih pravic, kadar je to v javnem interesu. Študentje se tako soočijo z zahtevami, katerih poznavanje je nujno na področju upravnopravnega dela (zlasti pri pripravi vsebine predpisov in izdajanju posamičnih upravnih aktov), da bi bilo to v skladu z načeli pravne države in ustavnimi zahtevami normativnega urejanja uresničevanja in omejevanja človekovih pravic. Seznanili se bodo s pristojnostmi Ustavnega sodišča na obravnavanem področju, z merili in postopkom presoje ter tehnikami ustavnosodnega odločanja. V nadaljevanju bodo analizirali postopek ustavnosodne presoje in tehnike ustavnosodnega odločanja in razčlenili pravno učinkovanje posameznih tehnik ustavnosodnega odločanja. Pri tem bo poseben poudarek dan kritičnemu ovrednotenju učinkov posameznih tehnik ustavnosodne presoje in njihovem vplivu na izvrševanje normativne funkcije uprave. Študentje se bodo soočili tudi z vprašanji, povezanimi z omejitvijo ustavnosodne presoje upravnopravnih aktov, ki so posledica implementacije prava EU in na podlagi analize primerov ustavnosodne prakse presodili utemeljenost omejitev.
Kompetence:
Pričujoči predmet prispeva k razvoju naslednjih splošnih in specifičnih kompetenc študentov:
a) Splošne kompetence :
- sposobnost razumevanja temeljnih institutov javne uprave na ravni magistrskega strokovnega študija,
- poznavanje in razumevanje pravnih pojmov, pravnih pravil, pravnih načel s področja javnega prava,
- sposobnost in razvoj kritičnega mišljenja pri obravnavi temeljnih vprašanj, procesov in problemov,
- sposobnost poznavanja in izvirnega reševanja konkretnih sodnih, pravnih in drugih družbenih problemov,
- sposobnost prehoda od opisnega načina učenja do analitičnega učenja s poudarkom na samokritičnem mišljenju,
- sposobnost izboljšanja izbire in uporabe raziskovalnih metod glede na specifični problem,
- razumevanje nujnosti nevtralnega svetovnonazorskega pristopa pri reševanju problemov v javni upravi,
- izboljšanje učinkovitosti in nediskriminatornosti uporabe pridobljenega znanja,
- izboljšanje sposobnosti odločanja o temeljnih dilemah slovenske družbe v konkretnih primerih,
- vključevanje pridobljenega znanja v delovni proces in reševanje delovnih nalog,
- sposobnost iskanja utemeljenih alternativnih rešitev in njihovo uporabo pri konkretnih problemih,
- sposobnost pridobljenega znanja in veščin v prostovoljno delo,
- sposobnost interdisciplinarnega učenja in uporabe znanj iz različnih strokovnih področij,
- sposobnost predanega samostojnega dela in njegove samorefleksije,
- sposobnost skupinskega dela in odločanje ter mreženja na strokovnem področju,
- sposobnost iskanja rešitev in njihove uporabe v praksi,
- izboljšanje in razvoj govorniških sposobnosti v akademskem svetu in v praksi,
- razvoj sposobnosti pisanja strokovnih prispevkov na visoki strokovni ravni,
- sposobnost pravilnega citiranja v besedilu in na njegovem koncu.
b) Specifične kompetence:
Študent bo po opravljenem preverjanju ciljev predmeta pridobil naslednje kompetence:
- sposobnost razvijanja teoretičnih, metodičnih in uporabnih spoznanj na področju ustavnosodne presoje,
- sposobnost razumevanja kompleksnejših vprašanj, problemov in vsebin pri normativnem urejanju načina uresničevanja in omejevanja človekovih pravic,
- sposobnost kreativnega razmišljanja in apliciranja novih spoznanj,
- zmožnost samostojnega raziskovalnega dela
- avtonomno reševanje zahtevnejših strokovnih in znanstvenih problemov,
- sposobnost analize, sinteze in evalvacije,
- sposobnost samorefleksije in etičnega ravnanja.
Predvideni študijski rezultati:
Študenti bodo pridobili poglobljena znanja na področju ustavnosodnega varstva pred upravnimi akti. Poznali bodo vlogo uprave pri uresničevanju človekovih pravic in omejitve normativnega delovanja uprave na obravnavanem področju.
Uporaba pridobljenega znanja bodo študenti zmožni raziskovalnega in interdisciplinarnega pristopa k reševanju problemov. Sposobni bodo povezovati znanje, obvladovati kompleksnost problematike in iskati rešitve v novih okoliščinah ob omejenih informacijah, upoštevajoč kolizijo interesov in vrednot.
Študenti bodo sposobni objektivnega in argumentiranega sporočanja svojega znanja in rešitev problemov tako specialistom kot tudi nepoznavalcem.
Pridobljena znanja jim bodo omogočila visoko stopnjo samostojnosti in originalnosti pri oblikovanju rešitev ter nadgradnjo obstoječega stanja znanj in rešitev s strokovnim izpopolnjevanjem in nadaljevanjem študija na doktorskem programu.
Metode poučevanja in učenja:
Osnovna oblika dela so predavanja, ki obsegajo dve tretjini skupnega števila ur. Tretjina ur je namenjena seminarju, katerega namen je aplikaciji pridobljenega znanja na konkretnih primerih oziroma analizi primerov iz prakse ter njihovi oceni.
Načini ocenjevanja:
Znanje se bo preverjalo v obliki pisnega izpita, ki bo imel obliko izdelave predloga rešitve določenega problema z uporabo znanja, pridobljenega s študijem predmeta.
