Diplomatsko in konzularno pravo
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
30 | 95 | 5 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Opravljeni pogoji za vpis v drugi letnik 2. stopnje študija.
Vsebina:
Poglobiti in razširiti poznavanje in razumevanje diplomatskega in konzularnega prava ter povezanih in sorodnih tem. Predavanja so podana v treh vsebinskih sklopih. Prvič, diplomatsko in konzularno pravo. To je osrednji del predmeta, v katerem se predstavi, analizira in komentira pojem kot tak, v nadaljevanju pa se podrobno obravnavata Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih in Dunajska konvencija o konzularnih odnosih ter opravi poglobljene primerjava obeh konvencij. Drugič, diplomatski protokol in diplomacija kot poklic. Predstavljena in komentirana so osnovna področja protokola (zlasti korespondenca in ceremonial), s praktičnimi primeri. Predstavljena je diplomacija kot poklic, vidiki, aktualni poudarki in odprta vprašanja. Tretjič, zgodovina slovenske diplomacije. Podan je splošni pregled snovi in njena periodizacija, v nadaljevanju so obravnavana posamezna obdobja, tipični predstavniki in značilnosti obdobja. Zaključni poudarek je na diplomaciji slovenske države in nekaterih njenih izbranih značilnosti in trendih.
Cilji in kompetence:
Namen predmeta je usposobiti slušatelje v poglobljenem poznavanju in razumevanju diplomatskega in konzularnega prava ter s tem povezanega protokola in v njuni delni uporabi kakor tudi razumevanje diplomacije kot poklica. Predstaviti poznavanje diplomatske zgodovine Slovencev in Slovenije.
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje: poznavanje in razumevanje diplomatskega in konzularnega prava ter s tem povezanega protokola kot pravne osnove diplomacije. Razumeti pojmovanje diplomacije kot poklica in poznati diplomatsko zgodovino Slovencev in Slovenije.
Metode poučevanja in učenja:
Predavanja – teoretična izhodišča in praktični primeri.
Načini ocenjevanja:
Ustni oz. pisni izpit in priporočljiva seminarska naloga.