Družbeno-filozofski in javnopravni vidiki verskih skupnosti
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
20 | 20 | 35 | 3 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Vpis v tekoči letnik.
Vsebina:
Vsebina predmeta zajema naslednje teme: vloga religije v družbah nekoč in danes. Vloga krščanstva pri oblikovanju sodobnega pojma osebe. Politično-etični pomen religije. Družbeno filozofske dileme odnosa vera država. Evropa, demokracija in krščanstvo. Krščanski družbeni nauk in njegov pomen za oblikovanje sodobne demokracije. Tipologija možnih oblik ureditve razmerja med verskimi skupnostmi in državo. Značilni primeri ureditve razmerja v ZDA in državah EU. Ustavnopravna izhodišča za pravno ureditev razmerja. Načelo ločitve cerkve in države. Laičnost države. Svoboda delovanja verskih skupnosti. Pravni položaj cerkev in verskih skupnosti. Ustavno sodna presoja Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Določbe EKČP in jurisdikcija Evropskega sodišča za človekove pravice. Mednarodni standardi varstva svobode vere ali prepričanja. Verska svoboda in pravni položaj cerkva in verskih skupnosti v pravni ureditvi Evropske Unije.
Cilji in kompetence:
Predmet preučuje politično-filozofski in javnopravni status verskih skupnosti v luči pravne ureditve verske svobode. Omogoča študentom primerjalno pravno znanje o zgodovinskem razvoju in sedanjem stanju pravne ureditve razmerja med cerkvijo in državo. Posebej se obravnavajo elementi državnega cerkvenega prava v Sloveniji in ustavna sodna presoja o svobodi vere in prepričanja.
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje: vloga verskih skupnosti s sodobni demokratični državi, ureditve odnosa med državo in verskimi skupnostmi, zgodovina odnosov med cerkvami in državo v EU, pravna ureditev področja verskih skupnosti v RS, pomen vere in verskih skupnosti v sodobnem času.
Metode poučevanja in učenja:
Predmet se izvaja v obliki predavanj in vaj. V dialogu med predavateljem in študenti se uveljavlja sodelovanje študentov in pospešuje osvojitev znanja. Spodbujanje kritičnih vprašanj študenta usmerja k lastnemu razmisleku in presoji. V okviru predmeta študenti samostojno pripravijo tudi seminarsko nalogo.
Načini ocenjevanja:
pisni izpit – 50 %
seminarska naloga – 50 %