Modernizacija javne uprave

Vrsta predmeta

Obvezni

Študijski program in stopnja

Podiplomski, Magistrski, Javna uprava

Jezik poučevanja

slovenščina

Predavanja	Seminar	Vaje	Druge oblike študija	Samostojno delo	ECTS
30				95	5

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Vpis v 2. letnik.

Vsebina:

UVODNA VPRAŠANJA:

1. Struktura javnega sektorja v Sloveniji in položaj državne uprave ter drugih elementov javnega sektorja. Sektorski model (javni, zasebni in t.i. »tretji« sektor). Pojem javnega sektorja. Pojem državne uprave. Pojem javnega upravljanja. Razmerja med javnim sektorjem, državno upravo in drugimi subjekti, ki delujejo v javnem sektorju. Različne normativne definicije pojma javnega sektorja. Pravna regulacija javnega sektorja. Reforma ali »modernizacija« javnega upravljanja? Sistemska izhodišča za reformo oziroma modernizacijo javnega upravljanja. Spremembe v okolju sistema. Predpostavke za uspešno reformo oz. modernizacijo javnega upravljanja. Trendi oz. tendence spreminjanja javnega upravljanja. Položaj posameznika v okviru procesa javnega upravljanja. Pojem »dobrega javnega upravljanja« (angl. »good governance«). Sistemske funkcije javnega upravljanja. Novi trendi: regulatorna država, vpliv globalizacije in neo-liberalne paradigme na procese javnega upravljanja, »agencifikacija«, pojem privatizacije, deregulacije in liberalizacije na področju javnega sektorja, »RIA«, boljši predpisi (»better regulation«), itd.

2. Cilji in načela razvoja javnega upravljanja v Sloveniji. Strategije. Cilji razvoja javnega upravljanja v prvem obdobju (1997-2002). Cilji nadaljnjega razvoja javnega upravljanja (2003-2005). Posamezna področja z vidika ciljev in načel razvoja. Dosedanje reforme. Problemi v dosedanjih procesih. Nov sistemski pravni okvir. Funkcionalno in organizacijsko restrukturiranje sistema. Dosedanji dosežki reforme oz. modernizacije.

ZAKONODAJNA REFORMA: INSTITUCIONALNI VIDIKI PREOBRAZBE SISTEMA JAVNE UPRAVE

3. Vlada – struktura in procesi odločanja. Družbene in politične spremembe v 90. letih in reforma sistema organizacije državne oblasti v Sloveniji. Položaj vlade v sistemu delitve državne oblasti. Položaj izvršilnega organa v sistemu enotnosti državne oblasti. Položaj vlade v različnih sistemih organizacije državne oblasti (v predsedniškem, pol-predsedniškem in parlamentarnem sistemu organizacije državne oblasti). Vlada kot del t.i. bikefalne izvršilne oblasti. Izvršilni organ kot del t.i. monokefalne izvršilne oblasti. Razmerje med vlado in parlamentom. Razmerje med vlado in predsednikom države. Razmerje med vlado in pravosodjem. Ustavni temelji za delovanje vlade v Sloveniji. Glavne pomanjkljivosti ureditve vlade in državne uprave v sedanji ustavi. Zakonske podlage za delovanje vlade v Sloveniji. Določeni primerjalni aspekti. Vlada kot vrh sistema državne uprave. Struktura vlade kot rezultat procesa diferenciacije sodobnih upravnih sistemov. Procesi odločanja znotraj vlade.

4. Funkcije in organizacija državne uprave. Reforma sistema državne uprave po osamosvojitvi države. Pojem državne uprave. Dva tipična modela organizacije državne uprave v Evropi. Klasičen model »resorne organizacije« sistema državne uprave. Švedski model (separacija »policymaking« in »policy-execution« funkcije). »Agencifikacija«. Državna uprava kot sistem za izvrševanje oblasti (»ius imperium«) in kot sistem za zagotavljanje javnih dobrin in javnih storitev (»servisna vloga državne uprave«). Regulatorna, servisna in pospeševalna funkcija sodobne državne uprave. Nova pravna ureditev sistema državne uprave v Sloveniji (najpomembnejše novosti oz. reforma). Funkcije in naloge državne uprave. Organizacija državne uprave na centralnem državnem nivoju (makroorganizacija sistema državne uprave). Notranja organizacija sistema državne uprave (mikro-organizacija sistema državne uprave).

5. Teritorialna organizacija državne uprave (dekoncentracija upravnih nalog). Pojem upravne teritorializacije. Različni sistemi teritorialne organizacije državne uprave oziroma državnih upravnih organov. Sistem splošnih upravnih okrajev. Sistem funkcionalnih okrajev. Kombinacija obeh modelov »dekoncentrirane« organizacije državne uprave. Upravne enote. Nova pravna ureditev teritorialne strukture državne uprave v Republiki Sloveniji. Razmerja med lokalnim sistemom upravljanja in lokalnimi samoupravnimi skupnostmi. Oblike in načini koordinacije. Enotirni in dvotirni sistem organizacije državne uprave in lokalne samouprave ter prednosti in slabosti posameznega modela.

6. Paradržavna uprava na centralnem in lokalnem nivoju. Pojem »para-državnih« oziroma »para-statalnih« organizacij. Razvoj para-državnih organizacij kot rezultat sodobne diferenciacije sistema državne uprave. Razmerje med državno in »para-državno« upravo. Razlogi za ustanavljanje para-državnih organizacij. Oblike para-državnih organizacij (javne agencije, javni skladi, komisije, odbori ipd.). Javne regulatorne, razvojne in strokovne agencije. Pojem »neodvisnega regulatornega telesa«. Aspekti »neodvisnosti«. Pojem javnega sklada: namensko premoženje. Druge oblike paradržavnih organizacij. Nova pravna ureditev tega področja. Evropski aspekti razvoja »neodvisnih regulatornih teles«.

7. Struktura in funkcije novega sistema lokalne samouprave. Razvoj sistema lokalne samouprave ob razvoju sistema državne uprave (proces sistemske diferenciacije). Pojem lokalne samouprave. Struktura različnih modelov oz. sistemov lokalne samouprave. Primerjava med prejšnjim in sedanjim sistemom lokalne samouprave na Slovenskem. Funkcije sistema lokalne samouprave. Ustavni temelji sistema lokalne samouprave na Slovenskem. Nova zakonska ureditev sistema lokalne samouprave v Sloveniji. Razmerje med sistemoma državne uprave in lokalne samouprave v Sloveniji. Pogosti posegi Ustavnega sodišča na področje pravne regulacije novega sistema lokalne samouprave.

8. Javne službe. Pojem javne službe (service public). Leon Duguit in francoska pravna teorija ter javne službe. Razvoj ideje servisne funkcije države. Razvoj procesa državnega intervencionizma na gospodarskem in družbenem področju. Državne in lokalne javne službe. Obvezne in izbirne javne službe. Gospodarske in negospodarske javne službe. Oblike izvajanja gospodarskih javnih služb. Oblike izvajanja negospodarskih javnih služb. Nova pravna ureditev delovanja sistema javnih služb v Sloveniji.

9. Izvajalci javnih pooblastil. Pojem javnega pooblastila. Ustavna izhodišča za podeljevanje javnih pooblastil. Zakonska ureditev podeljevanja javnih pooblastil na določenih področjih. Izvajalci javnih pooblastil kot integralni del sistema javne uprave. Področja podeljevanja javnih pooblastil. Podeljevanje javnih pooblastil z zakonom in na podlagi zakona.

10. Privatizacija v javnem sektorju. Pojem privatizacije. Dejanska in »navidezna« privatizacija v javnem sektorju. Pojem privatizacije in liberalizacije. Pojem deregulacije. Javno-zasebno partnerstvo kot sodobna oblika uvajanja modelov privatizacije v javnem sektorju. Nova pravna ureditev tega področja v Sloveniji.

11. Sistem javnih uslužbencev. Najpomembnejše novosti v uslužbenskem sistemu v Sloveniji. Pojem javnega uslužbenca. Javni uslužbenci v Sloveniji in primerjalno. Uradniki in strokovnotehnični javni uslužbenci. Novi kadrovski menedžment v slovenski upravi. Nova pravna ureditev tega področja. Ustavna izhodišča. Nestabilnost normativnega sistema.

12. Sistem plač v javnem sektorju. Najpomembnejše novosti v plačnem sistemu v Republiki Sloveniji. Pojem plačnega sistema. Elementi novega plačnega sistema. Nova pravna ureditev tega področja. Ustavna izhodišča. Nova zakonodaja. Nestabilnost normativnega sistema. Perspektive.

FUNKCIONALNI VIDIKI PREOBRAZBE SISTEMA JAVNE UPRAVE

13. Ukrepi za večjo usmerjenost uprave k uporabniku in odpravljanje administrativnih ovir. Pojem servisne vloge sodobne uprave. Načini uvajanja sodobnih modelov za večjo usmerjenost uprave k uporabnikom. Merjenje in spremljanje zadovoljstva strank v upravnih postopkih. Pojem »administrativne ovire«. Načini odpravljanja administrativnih ovir. Izkušnje iz tujine in slovenske izkušnje na tem področju.

14. Uvajanje modelov kakovosti v poslovanje javne uprave. Proces razvoja modelov kakovosti. Začetni modeli in izkušnje zasebnega sektorja. Razvoj različnih modelov v ZDA in Zahodni Evropi. EFQM in ISO standardi. Procesi razvoja modelov kakovosti, ki so prilagojeni potrebam javnega sektorja (Spayer, IPA Maastricht). Vloga Evropske unije pri razvoju novega modela – t.i. C.A.F. modela za področje javne uprave.

15. »E-uprava«. Pojem »e-vlade« in »euprave«. Pogoji za razvoj tega področja. Cilji projektov uvajanja »e-uprave«. Izvedbeni projekti. E-uprava in prenova upravnega poslovanja (kontrola nad poslovnimi procesi v upravnih organizacijah). Perspektive.

16. Odprtost in preglednost uprave. Pojem transparentnosti. Dostop do informacij javnega značaja. Vključevanje javnosti v procese odločanja. Participacija oz. »partnerska uprava«. Nova pravna regulacija tega področja v Sloveniji (ustavna izhodišča, nova zakonska ureditev).

Cilji in kompetence:

Cilji:

Predmet obravnava aktualni razvoj javne uprave v Sloveniji. Prvi cilj predmeta je obravnava nekaterih najpomembnejših elementov zakonodajne reforme posameznih segmentov sistema javne uprave (predvsem novosti, ki jih normativno prinaša Ustava RS, Zakon o vladi, Zakon o državni upravi, Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Zakon o javnih agencijah, Zakon o javnih skladih, Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o javnozasebnem partnerstvu, Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o sistemu plač v javnem sektorju itd.). Drugi cilj predmeta je prikaz funkcionalnih oziroma organizacijskih projektov za modernizacijo sistema javne uprave, zlasti: e-uprave, odpravljanja administrativnih ovir, uvajanja modelov kakovosti in poslovne odličnosti v delovanje javne uprave, itd.

Kompetence:

Pričujoči predmet prispeva k razvoju naslednjih splošnih in specifičnih kompetenc študentov:

a) Splošne kompetence : 

• sposobnost razumevanja temeljnih institutov javne uprave na ravni magistrskega strokovnega študija, 
• poznavanje in razumevanje pravnih pojmov, pravnih pravil, pravnih načel s področja javnega prava, 
• sposobnost in razvoj kritičnega mišljenja pri obravnavi temeljnih vprašanj, procesov in problemov, 
• sposobnost poznavanja in izvirnega reševanja konkretnih sodnih, pravnih in drugih družbenih problemov, 
• sposobnost prehoda od opisnega načina učenja do analitičnega učenja s poudarkom na samokritičnem mišljenju, 
• sposobnost izboljšanja izbire in uporabe raziskovalnih metod glede na specifični problem, 
• razumevanje nujnosti nevtralnega svetovnonazorskega pristopa pri reševanju problemov v javni upravi, 
• izboljšanje učinkovitosti in nediskriminatornosti uporabe pridobljenega znanja, 
• izboljšanje sposobnosti odločanja o temeljnih dilemah slovenske družbe v konkretnih primerih, 
• vključevanje pridobljenega znanja v delovni proces in reševanje delovnih nalog, 
• sposobnost iskanja utemeljenih alternativnih rešitev in njihovo uporabo pri konkretnih problemih, 
• sposobnost pridobljenega znanja in veščin v prostovoljno delo, 
• sposobnost interdisciplinarnega učenja in uporabe znanj iz različnih strokovnih področij, 
• sposobnost predanega samostojnega dela in njegove samorefleksije, 
• sposobnost skupinskega dela in odločanje ter mreženja na strokovnem področju, 
• sposobnost iskanja rešitev in njihove uporabe v praksi, 
• izboljšanje in razvoj govorniških sposobnosti v akademskem svetu in v praksi, 
• razvoj sposobnosti pisanja strokovnih prispevkov na visoki strokovni ravni, 
• sposobnost pravilnega citiranja v besedilu in na njegovem koncu.

b) Specifične kompetence:

Kot »vhodno znanje« se pričakuje poznavanje delovanja sistema javne uprave z dodiplomskega nivoja. Študentje bodo pridobili kompetence za samostojno družbeno raziskovanje na področju sistema javne uprave in spreminjanja (modernizacije) tega sistema.

Znanje in razumevanje:

Študentje bodo po koncu predavanj sposobni razumeti bistvo aktualnih sprememb, ki se dogajajo v sistemu javne uprave v Sloveniji, pa tudi širše – komparativno. Poleg razumevanja strukture in funkcij javne uprave in procesov spreminjanja tega sistema, študentje bodo usposobljeni za samostojno predstavljanje obravnavanih vsebin kakor tudi za nadaljnje raziskovanje posameznih vsebin tega predmeta.

Metode poučevanja in učenja:

•  predavanja (klasična);
• Power-Point prezentacije;
• razprava o aktualnih problemih javne uprave;

Načini ocenjevanja:

Pisni izpit. Ocenjevanje bo izvedeno na klasičen način ob upoštevanju morebitnega aktivnega prispevka študenta (seminarska naloga), kar se posebej upošteva kot podlaga za določitev višje ocene.